Panični napadi- jih še kdo ima?
Lepo pozdravljeni, pišem iz čistega obupa. Nikoli v življenju si nisem mislila, da me bodo ti panični napadi tako izčrpali. Že kar nekaj časa jih imam. Sprva sploh nisem vedela kaj je to, šele ko sem pobrskala na internetu, sem nekako ugotovila, da je to to. Mislila sem da umiram.
Nekaj časa je bil mir. No zdaj pa spet. Ta občutek ločenosti od telesa, to je tako grozno. Se je že kdo soočal s tem? Kako ste si pomagali? Kar naenkrat me prime to, naprimer sredi pogovora z nekom. Potem pa takoj postanem panična, vroče mi je, naenkrat me mrzlica napade, driska, bitje srca. Ta občutek ločenosti od telesa je tako zelo grozen. Tega sem prvič dobila, nekje 5 let nazaj ko sem bila še v srednji šoli. Bili smo na nekem izletu in potem me je kot strela iz jasnega zadelo to. Sošolka me je potem peljala na wc. In jaz se spomnim, da sem govorila, da imam občutek, kot da se to ne dogaja zdaj. V glavnem potem pa sem še kar nekaj teh napadov imela. No zdaj sem pa na faksu in lahko bi rekla, da živim dokaj srečno življenje, delam to kar me veseli, imam nekaj prijateljev, ki so res krasni. Fanta nimam, z družino pa se dobro razumemo.
Lahko bi tudi rekla, da živim zelo stresno, ker se mi vedno nekaj dogaja, ampak meni se zdi, da me ta stres drži pokonci, saj mi da občutek življenja, še posebej sedaj ko je korona.
No kakorkoli, prejšnjo noč, se mi je zopet to dogajalo. Naenkrat me je zbudilo, tak čuden občutek v glavi sem dobila, začelo mi je žvižgat po ušesih, vroče mi je postalo, vsa sem se tresla, misla sem da umiram. Hotela sem it na ugrenco, ker sem bila prepričana, da imam infakrt. To je tako grozen občutek. Nikakor se nisem mogla umiriti. Ali se še komu to dogaja?
Do psihiatra v teh časih res ne bi hodila, pomagam si samo s persenom. Ali imajo morda še v lekarni kaj takega primernega?
Se pravi problem je predvsem ta občutek ločenosti od telesa, zaradi katerega postanem zeloo panična. Prosim vas, da mi svetujete kako se ga naj rešim.
In pa opravičujem se za ta zmeden zapis, ampak trenutno sem res zmedena.
Hvala vsem, ki mi boste pomagali.
Draga paničarka….meni se je to dogajalo sigurno vec kot 10let.Pomagali so mi AD…probaj in ti,zelo pomagajo proti pan.napadi.Sedaj sem že skoraj 1leto brez AD…In brez pan.napadov 🙂 veš kako olajšanje je to? Jemljem pa tabl.za zivce ker sem nervozna.Ampak samo da ni več teh napadov,pa sem srečna.
Tudi tebi želim čimprejšnje okrevanje!!
Tole o ločenosti od telesa,mi sicer ni znano, a ko prebiraš ali se pogovarjaš, vidiš, da panične napade vsak doživlja malo drugače. Je pa tega ogromno. Nekaj je že, da jih prepoznaš in veš, da imaš problem. Za prvo silo pomaga, da si dopoveš, da če doslej ni bil infarkt in si preživela, boš tudi naslednjič. Če se ti zgodi v družbi, se ne trudi s skrivanjem, ampak mirno povej, da se ti zdi, da se te je spet lotil panični napad. Ti bo odleglo in napetost bo popustila. Pa verjemi, da danes ni to več tabu tema. V pogovoru se hitro ugotovi, da je problem marsikomu poznan. Pomaga tudi, če po požirkih spiješ malo sladke vode in se osredotočiš na kaj, kar ti zaposli možgane (štetje, opisovanje kakšnega predmeta). Preberi si kaj o EFT oziroma tapkanju. Ni čudežno, a zna pomagat. Enako dihanje – je ksr precej materiala na spletu.
Rešitev pa je zdravnik, morda ti napiše kakšen antidepresiv, za hude trenutke pomirjevalo, te usmeri k psihiatru ali pa tudi na preiskave ščitnice. Zadevo uspešno rešuje tudi psihoterapija.
Hodite bosi po naravnih tleh.
Ste že kdaj slišali, da bi imel bos človek na naravnih tleh paničen napad?
Strah in panika se razlikujeta.
Panika pomeni, da nismo pri sebi, da nismo s svojo bitjo. Bolj kot se od nje oddaljujemo pa to lahko povzroča napade panike.
Niste v življenju zato, da bi ga v hitrem tempu pretekli. Kako se paničen napad “odžene” to veste. S tem, da se umiri.
Ko boste bosi se bo vaše srce umirilo prav tako pa bo to pomagalo, da se kaj takšnega čim manjkrat zgodi ali pa se sploh nebo več.
Ni mi treba verjeti, če pa poskusite pa nimate kaj izgubiti razen neprijetnosti, ki se vam dogajajo v primeru, če imam prav.
Hodite bosi po naravnih tleh.
Ste že kdaj slišali, da bi imel bos človek na naravnih tleh paničen napad?
Strah in panika se razlikujeta.
Panika pomeni, da nismo pri sebi, da nismo s svojo bitjo. Bolj kot se od nje oddaljujemo pa to lahko povzroča napade panike.
Niste v življenju zato, da bi ga v hitrem tempu pretekli. Kako se paničen napad “odžene” to veste. S tem, da se umiri.
Ko boste bosi se bo vaše srce umirilo prav tako pa bo to pomagalo, da se kaj takšnega čim manjkrat zgodi ali pa se sploh nebo več.
Ni mi treba verjeti, če pa poskusite pa nimate kaj izgubiti razen neprijetnosti, ki se vam dogajajo v primeru, če imam prav.
Hodite bosi po naravnih tleh.
Ste že kdaj slišali, da bi imel bos človek na naravnih tleh paničen napad?
Strah in panika se razlikujeta.
Panika pomeni, da nismo pri sebi, da nismo s svojo bitjo. Bolj kot se od nje oddaljujemo pa to lahko povzroča napade panike.
Niste v življenju zato, da bi ga v hitrem tempu pretekli. Kako se paničen napad “odžene” to veste. S tem, da se umiri.
Ko boste bosi se bo vaše srce umirilo prav tako pa bo to pomagalo, da se kaj takšnega čim manjkrat zgodi ali pa se sploh nebo več.
Ni mi treba verjeti, če pa poskusite pa nimate kaj izgubiti razen neprijetnosti, ki se vam dogajajo v primeru, če imam prav.
[/quote]
Darčika moja, kako imam jaz tebe rada.
Darčika moja, kako imam jaz tebe rada.
[/quote]
Ljubeče srce je kot sonce. Lahko ga zakrivajo oblaki in ne dajo mu da sveti. Tudi led nastane in trd kot skala se ne gane. Pa vendar nekoč se odtaja in upanje ostaja, da srce se vname ga ljubezen vzame. Sonce se prikaže svet se mu razkaže gora se zdrobi on čez njo zdrsi.
Ljubeče srce je kot sonce. Lahko ga zakrivajo oblaki in ne dajo mu da sveti. Tudi led nastane in trd kot skala se ne gane. Pa vendar nekoč se odtaja in upanje ostaja, da srce se vname ga ljubezen vzame. Sonce se prikaže svet se mu razkaže gora se zdrobi on čez njo zdrsi.
[/quote]
Darčika moja, za vsako bluzenje bi te kaznovala, veš? Pa zato ker ne hodi# pančat tudi. Čilija bi ti v rito natrla za kazen, tako kot so grajske gospodične kaznovali, bi jaz tebe. Te mamica tudi podobno kaznuje?
Avtorica, hvala za opis vaše izkušnje. Izredno me zanimajo razna spremenjena stanja zavesti. Zapisal bom svojo izkušnjo, ki se mi je zgodila enkrat, ko sem bil pri vojakih. Takrat sem kakšen teden vsak večer meditiral na hipnagogne slike. Ko sem zaprl oči sem z lastnim hotenjem pred sabo opazoval razne obraze, ki so se spreminjali. Potem se je pa en večer, ko sem bil v sobi nekaj intenzivno zbudilo znotraj mene v predelu srca. Kot bi doživel infarkt. Stemnilo se mi je pred očmi in vzelo mi je vso sapo iz pljuč. Nekaj časa nisem bil sposoben nič dihati. Zdelo se mi je kot da je to cela večnost. V meni je bila samo misel umrl bom. Vem, da sem takrat potreboval vsaj deset minut ali celo več, da sem se povrnil v običajno stanje zavesti.
Od 23. leta pa vse do starosti. Včasih bolj, včasih manj. Kot je že nekdo omenil, jih vsak doživlja nekoliko po svoje.
Sama imam še to smolo, da je vsak napad nekoliko drugačen tako, da zamahniti z roko in reči, da gre spet za panični napad ni tako preprosto.
Da se s tem živeti, se nekoliko navaditi, je pa tako življenje precej okrnjeno.
AD so mi pomagali samo pri prvi epizodi tesnobnosti. Kasneje skoraj nič, po meni pa sploh nič, pa še redijo me.
Skupinska psihoterapija se mi je zdela neko cirkusiranje, zlasti zato, ker je samooklicana terapevtka želela predvsem svojih pet minut slave. Za individualne terapije nisem nikoli imela denarja. Nekaj obiskov pri psihiatru mi pa tudi ni koristilo, zgolj škodovalo pri iskanju službe. Ja, bodo pozorna na to.
O alternativnih metodah, ki sem jih tudi prakticirala je škoda izgubljati besede. Vendar se mi je zdelo. da mi meditacija in EFT tehnika nekoliko ublažita tesnobo vsaj za nekaj tednov. Meditacija celo za kakšna dva meseca.
Poskusi vse kar lahko, morda bo tebi kaj od naštetega pomagalo. Tudi samo nekaj mesecev bolj sproščenega življenja je bolje kot nič.
Pa veliko beri in raziskuj o tesnobi, vzrokih zanjo. Danes, ko jo sploh priznavajo, v moji mladosti še psihiatri niso vedeli zakaj gre, je lažje. Nekako se prijela domneva, da gre za preplet večih dejavnikov. Bioloških, socialnih in psiholoških.
Srečno.
Hvala za deljenje izkušnje – žal mi je, da ti terapije niso veliko pomagale. Me je pa začudilo nekaj – na kakšen način ti je škodovalo pri iskanju službe – kako je potencialni delodajalec prišel do podatka, da si bila pri psihiatru? To so občutljivi osebni podatki in naj ne bi bili na voljo nikomur, ki nima zanje pravne podlage.
Vse dobro.