Zanima me, če je ste kaj brali knjigo Parfum (pisatelja sem pozabila) – vsebina je od nekega Jean-?, ki ni imel nobenega vonja, zato je ubival dekleta, jih zavijal v rjuhe in tako ‘posesal’ njihov vonj. Ko sem jo prvič brala je bila zanimiva, zdaj se mi je pa kar uprla.

Kakšno mnenje imate vi?

:-))

Pisatelj je Patrick Suskind. Brala sem samo enkrat. Meni se je zdela zanimiva.
Sedaj pa ne vem, ali sem jo brala tako daleč nazaj in sem kaj pozabila, samo.. a ni ta Jean imel ZELO dobro razvit vonj?? In je ljudi presojal prav na podlagi njihovega vonja? In prav zato je ubijal dekleta, ker so imela vonj, ki je privlačil vse ljudi. Ljudje so mislili, da so dekleta priljubljena zaradi njihove lepote, ampak Jean je že vedel zakaj. In ko jih je zavijal v rjuhe, je posesal njihovo esenco, kajti želel je ustvariti “killer parfum” – no, na koncu ga je. 🙂

Zanimiva ideja, da se ljudje – na nezavedni ravni – odločamo ali nam je nekdo všeč ali ne, po vonju. Sicer pa to potrjujejo tudi novejše raziskave. In tudi meni so osebno bolj všeč ljudje, ki – meni – lepo dišijo. Prav zoprno je se pogovarjat s kom, ki ima na primer ustni zadah ali pa smrdi po cigaretih in podobno.

Zakaj pa se ti je to pot uprla?

Pozdravčič!

meni je bla všeč, s to nagnusnostjo hoče samo poudariti bistvo
glavni junak se mi kljub zločinom zasmili, vendar ne najdem opravičila za njegova dejanja

Bral, ko sem bil star 16, 17 let. Spomnim se edino nekega vonja nekih rib ob Seini, če se ne motim. In nekega zasledovanja skozi neka dvorišča. Takrat se mi je zdela ok, se mi zdi. Čisto možno je pa tudi, da samo zato, ker mi jo je priporočala punca, s katero sem se tisti čas držal za roke.

Prazni šund, ki se mi je zdel šund že, ko sem ga brala kot najstnica. Tipa, ki mu je to bila najboljša knjiga sploh, sem pa pustila. Mene je dosti dolgočasilo, sklepam pa, da nekatere vznemiri dejstvo o umorjenih rdečelaskah. (Eros tanatos?) In raznih telesnih vonjavah. No in da jim je to dovolj.

za timotejo:

ta junak, Jean, je imel zelo dobro razvit VOH, zato je dobro zaznaval vsak VONJ. sam pa VONJA ni imel (se pravi, njegovo telo ga ni imelo). torej je polonaS prav napisala.

stvar VOHAMO (nikakor ne VONJAMO!!!!!
stvar ima VONJ (diši, smrdi…)

drugače se pa strinjam s tabo, da ljudi izbiramo, presojamo po vonju. nič novega vendar! kako pa bi drugače novorojenček prepoznal svojo mater, če ne po vonju?? tako delujejo ljudje že od nekdaj. samo da žal dandanes vse prepogosto vonj svoje kože (pa s tem ne mislim smrad) prekrivajo z raznimi parfumi in žajfami…mogoče ima pa zato toliko ljudi težave z iskanjem partnerja, ker ne morejo prepoznat njegovega/njenega osebnega vonja….

soryy malo sem zašla s teme, no pa nič hudega, upam.

Živjo Timoteja,

mogoče se mi je knjiga uprla ker sem glih žrla en ful dober sendvič (mm, mortadelca z olivami, pa kruhek z sončnicami) in ko sem prišla do tistega smradu na ulicah, na ljudeh, pa tiste ribe -> STOP. Je blo konec (pa drugače nimam problemov previvati mojih dveh pokakanih ritk).

Tako je to. Imate pa prav, da kar precej ocenjujemo ljudi po njigovem vonju. Ko pride zraven mene kakšen-a, ki diši po ‘uvelih’ rožcah, kar podzavestno odstopim. Taki smo, kaj čmo.

En lep sončen in vetroven pozdrav s Primorske.

Polona

Jep, imaš prav. Sem preveč na hitro prebrala. Zmeraj sem odprta za slovnične popravke. Seveda je velika razlika med imeti vonj ali vohati.

Pozdravčič!

A ne, kako opisuje tiste vonjave? Kar zaduhaš jih lahko. In si kar predstavljam kako je, če ješ sendvič zraven.. 🙂

Pozdravčič!

Irena, Parfum pa že ni šund, je eno izmed najbolj zanimivih metafikcijskih del, sploh iz Evrope, in če nam taka dela ne ležijo, to še ne pomeni, da so šund.

Iri, ne jemlji mojega komentarja osebno. Knjiga se mi zdi šund. Ne bomo pa se prepirali, kaj sodi v šund in kaj ne in kdo je za določanje kompetenten. Nimam krepke teoretske artilerije za sabo, marveč prakso, s katero pa tudi ne mislim groziti samo zato, da bi ubranila svojo kategorizacijo, ki je čisto čisto osebna in subjektivna. Torej meni sicer leži marsikateri šund (dobro, morda rahlo manj kot komu drugemu), ta konkretni šund pa mi ni ležal. Nimam pa nič proti, če je komu ležal. Pravzaprav bi knjigo priporočila večini lenih bralcev. Kar se iztirjenosti protagonistov tiče, mi je pri srcu ljubši Mazzinijev Telesni čuvaj, kljub mlačno izpeljanemu koncu. Verjetno pa v slednjem ni toliko te “metafikcije”, s katero opisuješ Parfum.

Knjigo sem si prejšnji teden sposodila – jutri jo neprebrano vračam nazaj.
Res je ne morem brati, gnusijo se mi opisi vonjav…škoda časa in oči! (in nosu, hehe)

s prakso groziti; res ne gre

lp, M

Meni so opisi v Parfumu, ogabni ali ne, prav mojstrsko napisani. Sicer sem pa tudi Ameriškega psihota mirno preživela, tako da z ogabnostjo očitno nimam problemov.

Ne bom se kregala, kaj je šund in kaj ne. Pravim samo, da knjige, ki nam niso všeč, niso zato samoumevno tudi šund. Meni tudi ni všeč Borges, pa dobro vem, da zaradi tega ni šund, prav nasprotno. Kot tudi vem, da miss Slovenije ni grda že samo zato, ker meni osebno ni všeč. 😉
Zato bi bilo veliko bolj razumljivo, če bi pisali preprosto “to mi je všeč” in “to mi ni všeč”, kot pa da namesto tega polagamo sodbe v stilu “to je šund”.

Tudi jaz ne bi rekla, da je Parfum šund. Prebrala sem jo na mah že kot najstnica in se čudila… Kakšni opisi… Kar diši in smrdi ven iz knjige.

Jaz bi knjigo priporočila vsem, ki so se naveličali večno istih in izpetih tematik…

Nič, zapisala sem, da se meni zdi šund. Ne bi pa opredelila, da mi knjiga absolutno ni bila všeč, samo malce sem se dolgočasila. Ni me ravno izzvala kot bralko, niti nisem o njej dolgo razmišljala, niti se mi ni zdela stilistično prav posebna. Posebna je le idejno. Običajno imam raje, da pisatelj uporablja vse naše čute, ne le vonja, verjetno pa je knjiga tako odmevna, ker običajno vonj ni na prvem mestu (torej dobra ideja).

Za to kategorizacijo pa se nisem odločila samo na podlagi kriterija “všeč/ni všeč”. Če bi pisali preprosto, to mi je všeč, to mi ni všeč, pa bi bilo tukaj morda premalo debate! Jasno pa je, da je že s kopico besed, ki jih včasih porabimo za opis, zmešnjava še večja. Menim tudi, da je bolj fino, če malo opišeš, zakaj in kako si se odločil. Če nekdo tukaj odpre temo tipa Knjiga mi je bila všeč in zraven ne ponudi ničesar več, jaz po vsej verjetnosti ne bom letela v knjižnico ali knjigarno ponjo. Zlasti tukaj lahko ugotavljamo, kako so okusi pač različni! Jaz pa bi se še najmanj zanesla na presojo nekoga, ki uporabi skromni opis: ta knjiga mi je bila všeč (in je morda zraven še srečen, da je zvozil komentar brez vejic). 😉

Ergo: ker ta knjiga pod to temo dobiva vse več pozitivnih odzivov, močno dvomim, da bo koga grozno pretreslo, ker sem jaz napisala, da je šund ali ga to odvrnilo od branja! Sem pa pri tem mnenju neomajna! 🙂

Samo še en lepotni popravek: Pod to, da je nekomu knjiga všeč ali ne, je avtomatično mišljen tudi komentar in utemeljitev. Irena napisal: