Moj partner ne mora, da rokujem z njegovim telefonom. Za odklepanje uporablja prstni odtis. Če se slučajno zgodi, da svojega telefona nimam pri roki, prosim če lahko uporabim njegovega. Mi ga odklene in potem me ima na »uču«, da ja ne bi uporabila še kakšne druge funkcije ali pokukala še kam drugam. Je to normalno, da ti partner ne pusti prosto njegovega uporabljati telefona? Meni bi bilo res vseeno če bi on uporabljal mojega, lahko bi poštefnal tudi po sporočilih, fotkah, mailih,…, res nimam nič takega kar bi mi bilo grozno, če bi videl tudi on.

Njega pa imam na sumo, da sestri posoja denar. O tem sva se že večkrat kregala, ko se je zagovoril, da ji finančno priskoči na pomoč (cela družina je zaposlena pa vendar ne znajo z denarjem, zato sestra kar naprej fehtari). Ne mislim, da bi imel ljubico, skoraj nemogoče. Se mi zdi pa grozno, če res skriva pred mano telefon zaradi sestre ali česa podobnega.

Čisto normalno. Njegov telefon, njegova stvar. Kakšna avtoriteta si ti, da mu boš šnifala po telefonu? Če mu ne zaupaš mu povej da mu ne zaupaš, pa potem rešujta ta problem dalje.

Kaj pa tolk nujno rabiš telefon, da vsake toliko cajta ne moreš na svojega počakat, tam kjer si ga pustila? Zaveži si telefon namesto ključev za pas, da ne bo izgovorov, da si zanalaš nekje pustila telefon, da boš čekirala njegovega.  Če ti slučajno pa skriva je zato, da ima mir, ker se mu ne da stalno s teboj prerekati. Sicer pa, če imata nezaupanje pri telefonih, verjetno tudi nimata skupnih fonanc. Predvidevam, da nista ravno desetletja skupaj. Zdi se mi tudi, da o njegovi familiji nič ne veš, razen, kar si povedala. Torej samo vsebino in ozadje njih. Neka čudna energija seka ven pri tvojem zapisu.

Sicer pa, kako bi ti prosto uporabljala njegov telefon, če ima pon prstni odtis? Odrezala prst, ga dala skenirati, pa v torbico spravila? ☺☺☺ Ob morebitni izgubi ali kraji je odtis boljš izbira kot pa številčni pin.

On ne gleda na mojega, jaz ne na njegovega.

In kaj potem, če sestri posodi denar?

Če ga vrne, potem je vse ok.

Vsak ima rad malo zasebnosti. Nobene potrebe ni, da bi partner moral vedeti za vsak napisan stavek. Če sestra rabi pomoč, je lepo, da ji pomaga, če mu znese.

Takole bom rekla, če ima on skrivnost pred tabo in zato skriva telefo to ni ok, če pa mu ti štefnaš po njegovih osebnih stvareh  pa tudi nii ok. Take skrivnosti v vezo nasejejo dvom.

Vsak normalan muški ima še lubice. Pač kolikor jih lahko dobi in kolikor jih lahko obdela. Zato ni higienički da bi mu ti po telefonu brskala. Pač ni tvoja stvar.

Nekaj ti prikriva. In to ni v redu. Jaz se strinjam z avtorico.

V telefonu imam pogovore s prijateljicami, vcasih katera tudi kaj takega napise, kar ni za vsake oci in da bi moj moz stafnal po teh pogovorih, sori, ampak raje si zvrtam luknjo v koleno!

Naj vzame telefon, naj pogleda na internet ali kaj, ampak privat pogovorov pa nima kaj brat!

Sama res ne pisem nic takega prijateljicam, ravno zato, ko si enkrat podajajo telefone, to potem ni vec samo med nama, ampak ze v sirnem svetu!

In kaj je potem, če bi tvoj prebral, kaj ti je prijateljica napisala? Kaj ga bo vrglo na rit? In če ga vrže, naj ga vrže. Mož te pozna in če imaš kaj za skrivat pred njim, ni v redu.

LJubice imajo samo  kreteni, ki ne vejo v življenju, kaj naj delajo sami s seboj.                                     Pravi moški pa ima v življenju višje cilje: se izobraževati, dobiti primerno službo, stanovanje , ženo in otroke.

ne, ni normalno

Tole ni v redu. Midva imava šifri drug od drugega in lahko vedno uporabljava katerikoli telefon v hiši. Tudi od otrok. Kot prvo si ne bi nikoli drznila odpirati česarkoli drugega razen to kar potrebujem tisti moment – za klic ali pogledat kaj na netu. Če skriva, je že kaj v ozadju, kar ne smeš vedeti. Meni je to že laganje in varanje, ne glede na to za kaj se gre. Med dvema ne sme biti nobena skrivnost, niti trač med prijatelji. Pač v zaupanju poveš in to ostane za vedno med vama. Če je pa kaj takega, kar prijateljica ne bi smela povedati, poveš njej, naj počaka, da si bosta take stvari povedali v živo. Jaz po telefonu delikat zadev ne delim nikoli, ker danes ti vsak lahko vdre not in vse prebere, posluša, vidi. Pa ti niti ne veš.

Bolj kot sama vsebina je problem v nezaupanju, skrivanju. To je osnova v zvezi. Če tega ni, je vse ostalo brez pomena in bo prej ali slej udarilo ven. Vidva imata globlji problem.

Čudim se vašim odgovorom. Večini je normalno, da so med partnerjema skrivnosti, da je partnerjev telefon tabu… halo!!! Med pravima partnerjema ni skrivnosti, sej ni čudno, da gre toliko parov v maloro. Pri nama je moj telefon=njegov telefon=najin telefon. Vsak lahko kadarkoli uporabi partnerjev telefon za karkoli, brez nekih kod in ne vem kaj še vse.

Telefon ni stacionarni telefon, da ga lahko uporablja vsakdo! Mobilni telefon je kot rokovnik, denarnica, dnevnik in zelo zelo privatna, intimna zadeva. Mi ne pade na pamet, da brskam po partnerjevem telefonu, in obratno.

Ce bi moja prijateljica hotela, da moj moz nekaj ve, bi mu sama povedala! Nima kaj brat tuja sporocila! To je privat!

Self phone = osebni telefon.

Drugace imamo pri nas vsi passworde od vseh, tudi midva od sinov in oni od naju, pa so fantje ze vsi cez 20!

Smo pa le toliko vzgojeni in uvidevni, da tujih sporocil ne beremo!

Saj ni cudno, da 95% ljudi sploh nima prijateljev, ce vam je normalno, da vse delite s partnerjem! Kdo pa se hoce take prijatelje?!

Obstajajo tudi vzporedni telefoni. Torej še en skrivni. Bolj, ko želite imeti ljudi pod kontrolo, manj vam bo to uspevalo. S tem le izčrpavate sebe in druge. Kdor bo hotel pred vami imeti skrivnost, jo tudi bo, pa če se po trepalnicah mečete. Izberite drugo taktiko. Ta se vam namreč nikoli in nikdar ne obnesla.

Njegova zasebna stvar je tudi njegov penis, pa ga ona verjetno lahko prime in kaj z njim počne, se ti ne zdi?

Telefon ni penis in penis ni telefon. ….fak…kera primerjava.

Torej ti ne veš, koliko denarja ima mož, kdaj in zakaj kam gre in s kom?

Ne štekam vseh teh, ki pravijo, da v partnerstvu zasebnosti ni. Ja, hudiča, zakaj ne?

Jaz npr. pišem že leta svoj dnevnik, pa to ne pomeni, da ga lahko vsak v družini bere. Ne, to je samo zame. Tudi otrokom nisem nikoli šnofala po sobah, predalih, telefonih, računalnikih, prav tako tudi drugi meni ne.

Pošto odpira samo tisti, na katerega ne naslovljena, pa čeprav gre samo za Tuševe kupončke. Prevzamem priporočeno pošto od partnerja, odprem je pa ne.

Moj telefon je moj telefon. Ja, seveda, če nekdo rabi neko številko, ki jo imam samo jaz, brez problema posodim telefon za klicat in tudi zraven ne stojim med klicem, ampak brskamo si pa ne.

Ne razumem tudi tistih, ki si npr. na FB ustvarijo skupni profil. Smisel tega je?

Ja, imam rada nekaj zasebnosti, kar pa ne pomeni, da kaj skrivam, in mene v odnosu kontrol friki itak zadušijo.

Ti Vukasin se najprej nauci nas jezik in potem dol v svojih vukojebinah pametuj in preganjaj babe, butelj!

to se lahko teoretiki zarot malo zamislite, da je telefon postal najbolj intimni del človeških teles, pa kakšno udarite na to temo.

Za “o a res”. Pri nas imamo zadeve pošlihtane. In kadar ne bodo, se bomo pogovarjali.

Zakaj to dela sprašuješ. To dela zato ker ima v telefonu stvari za katere ne želi da zveš oz. ga skrbi, da boš kljib njegovemu sprotnemu brisanju našla določene zadeve.

Preprosto dejstvo je da posoja denarja sestri ni taka stvar, taka stvar je npr. da se lepo žge s kero ali večimi, pošilja sporočilca in se z njimi preko tega navezuje.

Zato je zraven kot praviš in ni popolnoma miren ker vedno obstaja možnost da je nekje ostala slika, sporočilo in dobro ve da bo potem prava jeba če to opaziš. Če je na preži lahko kaj prepreči, če pa ti pusti da sama brskariš potem pa lahko ima problem.

Mogoče pa štepa celo kako mlajšo naivnico če mu dopoldanski čas to dopušča, kdo ve?