Partner pred primarno družino?
Kakšno je vaše stališče glede tega?
Obrazložitev: Primarna družina je tista v katero smo rojstni in ne ta, ki si jo ustvarimo sami[/i][/i].
Če lahko napišete spol in starost najprej.
Zanima ma, ali dajete partnerja pred primarno družino? Pričakujete to v zameno oz dobite to v zameno?
Z besedo “dajat pred” mislim na upoštevanje ciljev, želj, spoštovanja te osebe itd.
Moj moz je vedno imel rajsi svojo druzino k se je rodil.
Pa sem mu enkrat naprej vrgla, kaj bi otroc rekli ce bi ga slisal.
Potem se je zamislu pa zacel nazaj jemat.
Od tega je 10let, ko sem ga zadnjic spomnila kaj je rekel oz zakaj je tko razmislnal, kar mene zll zanima.
Pa pravi da ni nikol tega rekel.
Da si zmisljujem.
Brez veze to zbirat, pac bit pameten in lepo smucat med druzinam.
Enkrat je ena u pravu drugic druga.
Ni vedno prav da je samo ta ki si jo je sam naredil. In ni vedno primarna.
V primarni ker so stari se tezi prilagodijo
V tej pa mora bit snaha pametna in prefrigana, pa ne na slabi nacin.
Jaz take stvari omenim na začetku. In jasno izustim, da pričakujem, da moj partner se pač odloči bot moj zaveznik. Enako seveda nazaj. Prav tako velja za spoštovanje partnerjeve družine in on moje. Le jaz imam pravico grdo govoriti o moji družini, on je nima, naj se ugrizne v jezik, ko hoče kaj izustit žaljivega. Enako jaz za njegovo. Ampak svoji mami, očeti, sestri … kar koli že, pa mora dati vedeti, da ima svoje družinske člane na prvem mestu, enako jaz mojim. Drugače spoštovanja snahe oz zeta ni.
Mislim če te v pričo njih zapostavlja, te bodo tudi oni. Bo om mogel pokazat z dejanji kako se njegovo ženo spoštuje, to je enako kot njega in nič manj. Enaki jaz pri svojih.
Srce je lahko neskončno veliko in ni treba nikomur nič odvzeti, da bi lahko drugemu dal. Vsi pasajo not 🙂 Jaz imam vse rada in ne merim nikoli koga več ali manj, ker to ne deluje tako. Imaš rad ali nimaš. Pika. Moje prijateljice so tudi moja razširjena družina in so mi prav tako pomembne in jih imam rada. V življenju je vsega dovolj za vse, samo se moramo znati organizirati in razumeti, biti bolj strpni in odprti. Vsem skupaj pa nam je potem še toliko lepše 🙂
Zakaj mora biti ena pred drugo?
Midva ze 30 let voziva vse vzporedno in po prioritetah.
Otroci so itak tako nama, kot najinima primarnima druzinama prioriteta.
Je pa kdaj situacija, ko otroka postavis na drugo mesto, ker je v danem casu kdo drug prioriteta,odvisno od same situacije, lahko sva to midva z mozem, lahko babica, stric, sestricna, nima veze, pac ve se, kdaj je komu potrebno namenit vec pozornosti in casa.
Otroke imam itak najraje, tu ni dileme, a med starsi, bratom in mozem ni razlike, vsakega ljubim na drugacen nacin, a ljubezen ne morem izmeriti in reci, da enega bolj, drugega manj. Meni so vsi enako pomembni v zivljenju!
Si ne predstavlam, da bi bila moja primarna družina pred možen in otroki. Z možem se usklajujeva glede financ, prwživljanja prostega časa, vzgojo. Ne osklajum svoje mnenja z mamo, kakšno fasado bi imeli, kakšen avto bi kupili… je pa res, da živimo zase in bi bilo zelo čudno, če bi npr. ploščice v kopalnici izbirala jaz ali pa mož z mamo… če pa živita dve oz..tri generacije v isti hiši, pa po vsej verjetnosti se morajo tudi pri takšnih stvareh usklajevati, upoštevati želje in potrebe drug drugega za uspešno sobivanje vseh. Pa še v takih primerih je ogromno stvari, ki se tičeji samo partnerjev in ne celega družinskega klana. Bi pa bila zelo razočarana, če bi mož rekel, da mu je sestra na prvem mestu. To ne pomeni, da mora mož oz. jaz zradirati svojo primarno družino, ampak pomeni, da mora znati usklajevati vloge moža, očeta, brata in sina. Prav tako velja zame.
No, definitivno bi moral imeti otroka raje kot mamo – se mi pa vprašanje primarna/sekundarna družina zdi “butasto” vprašanje samo iz golega razloga, da je toliko različnih okoliščin in “časovnih” vprašanj.
En predhodnik/Ca je lepo napisal/a nekaj kar v 75-95{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} velja: otroci>primarna>partner
Kar se pa Z besedo “dajat pred” mislim na upoštevanje ciljev, želj, spoštovanja te osebe itd. tiče: najprej otroci>jaz in moja moralna načela. Spoštovanje je nekaj kar si zaslužiš sam: zapiti pijani ata si ne zasluži niti za zapitega klošarja, ker za slednjega ne veš ali ima otroke. Tudi kar se ciljev in želja tiče – pač po pameti: naredi kar je najboljše zate oziroma kaj si pripravljen/a plačati. Npr. Če se partner/ka želi preseliti v Avstralijo je malo mnogo drugače, kot če teče debata o kvaliteti WC papirja na stranišču.
Ne vem ali je kaj konkretno se zgodilo, da sprašuješ – če imate prepir kje biti za božič: tvoji, njegovi ali sama dva, upoštevaj korona rizike in kaj je tebi in tvojemu odgovarja. Če se noče k tvojim,, ti pa ne k njegovim, potem je najbolje, če sta sama skupaj ali vsak pri svoji ločeno.
Pa še to:
Zakaj mora biti ena pred drugo?
Midva ze 30 let voziva vse vzporedno in po prioritetah.
Otroci so itak tako nama, kot najinima primarnima druzinama prioriteta.
Je pa kdaj situacija, ko otroka postavis na drugo mesto, ker je v danem casu kdo drug prioriteta,odvisno od same situacije, lahko sva to midva z mozem, lahko babica, stric, sestricna, nima veze, pac ve se, kdaj je komu potrebno namenit vec pozornosti in casa.
Otroke imam itak najraje, tu ni dileme, a med starsi, bratom in mozem ni razlike, vsakega ljubim na drugacen nacin, a ljubezen ne morem izmeriti in reci, da enega bolj, drugega manj. Meni so vsi enako pomembni v zivljenju!
[/quote]
Lahko imaš enako rad in na različen način.
Lp, in če je kaj konkretno sprožilo to “misel” je morda na primeru lažje podati mnenje.
Ne vem, nikoli se mi ni zdelo “sprejemljivo” kar slepo na eno stran stopiti. Če ni mogoče najti skupne točke (tudi če se strinja o nestrinjanju) je pač tvoje osebno mnenje tisto po čemur se odločiš, če pa nimaš “mnenja” pa se tudi spodobi, da imaš sam pravico do “neodločanja”.
Če je prepir o barvi okraskov na jelki je stvar “lastnika jelke”. Pač osebne meje so osnova vsakega odnosa.
Ni vprašanja. Živim in življenje ustvarjam skupaj s partnerjem, ne s primarno družino, torej je on na prvem mestu. Glede na potrebe upoštevava občasne željee obeh primarnih družin, vendar – če ni kaj življensko ogrožujočega, ima najina družina prednost. Pomagamo pa tudi radi, če se pokaže potreba. In drugi nam.
Na srečo ni dilem ne pri nama, ne pri njih, plus se znamo zmenit po človeško.
Eh takih cagavceh je dost drugač. Velik žensk pravi svoje zgodbe če živijo pod isto streho, ko pride do kakih konfliktov, da nič ne naredijo(ker večina jih pride živet k partnerjevi družino) in samo al gledajo al pa rečejo da nj se same zmenijo. Velik je celo z mamo potegne. Kaj to vse obstaja, taki cagavi poženščeni pač.
Primarne družine si ne izberemo sami, partnerja pa in on je življenjski sopotnik. Zrel človek da partnerja in otroke na prvo mesto. Tisti, ki se ne znajo mentalno odcepiti od primarne družine, so ostali na meji otroštva.
Primer: Mama. Slovenska mama je sveta oseba, brezmadežna, treba jo je brezpogojno imeti rad in spoštovati. Tudi če ti je uničila otroštvo in pustila posledice v odrasli dobi, je ne smeš zapustiti in se osvoboditi, ker si največji gnoj v očeh vseh. Razen, če si zrel in se odcepiš.
Mislm grozno. Eni ste pa res bolani do fundamenta. Brate raje kot moža? Pa a se ti ne sliši bolno ze samo ko to napišeš? Gre se za postavljanje prioritet. Ne mores primerjat ljubezen do sorojencev z ljubeznijo do moža. Pa a ste eni res v takih disfunkcionalnih družinah gor rasl, da sej vsak z vsakmu je***?
Moj je tut en cajt za vsak drek h mami su vprasat kaj naj naredi. Sem mu rekla, da si mamo lahko pripelje v posteljo in ima z njo otroke. Od takrat naprej je mir. Je dojel, da je to bolno. Mi smo partnerji, smo v romanticnem odnosu, si zgradimo družino. Družina ki si jo sam narediš je tvoja prva skrb na svetu. Staršem nismo dolžni celo zivljenje za vratom viset.
Ko si ustvariš družino, torej, ko se odločiš s kom boš živel, se poročil, potem imel otroke, je to primarna družina. Konec debate. Starši in sorojenci pa so razširjena družina. Seveda si z razširjeno družino še vedno v dobrih odnosih, jim pomagaš, z njimi deliš mnenja, vendar ne v škodo svoji primarni družini.