Je molk partnerja psihično nasilje ali ne?

Partner molči tudi po več dni, vedno drži mulo in ni sposoben pogovora in reševanja odnosa. Za vse težave krivi mene.

To se dogaja že leta….

Je za tako vedenja kriva vzgoja, trma ali ego?

Mi lahko odgovori kakšen psiholog, terapevt?

Hvala.

Nisem terapevt, se mi zdi pa molk psihično nasilje. Jaz mislim, da imajo taki ljudje neko osebnostno motnjo. Moj mož sicer ne gre v take skrajnosti, me pa vseeno razjeda, ko ne odgovori na moje vprašanje, ko ne pokomentira ko kaj rečem, ko se ne zanima za nikogar… Ko je kak problem, se umakne, namesto da bi ga predebatirala in začela reševati. Si ne predstavljam, da ne bi govoril po več dni skupaj niti osnovnih vsakodnevnih reči, to bi me ubilo. Že tako sem zastrupljena od ne komunikacije. Kapljica na kapljico, drvim v uničenje. Reši se, če se lahko. Jaz ostajam zaradi otrok, čeprav si večkrat mislim, da bi bilo za moje zdravje boljše, da bi šla čimprej. Če imaš družine, pojdi takoj.

Ostajam zato, ker nimam kam in to dobro ve…

Se mi pa zdi, da je to res neka motnja, oziroma stvar vzgoje. Pri njih doma je govorila samo mama..

Če je tehtnica  po horoskopu nimaš kaj. One se umaknejo v svojo lupino, da vse v miru pretehtajo.

Samo mama in to govorila preveč?

Pri nas podobno. In najin sin bo enak oz še manj govori kot je govoril tast in govori mož. Zato me srce še bolj boli, ko vidim, da ne morem pomagati. In imam skrbi, kako bo preživel tak otrok v svetu. Ko bi nekoč vsaj partnerko dobil, si mislim. Kljub temu, da vem, da bo v zvezi z njim trpela, čeprav je dober človek. Tišina ubija.

Imaš možnost, da privarčuješ in kaj kupiš? Boš kaj podedovala? k staršem ne moreš?

Ljudlje z MOM ali MON uporabljajo molk na ta način.

Najprej premisli, ali si ga s čim globoko užalila ali gre za malenkosti, nato premisli, ali je vredno…

Takšno obnašanje je nesprejemljivo za partnerski odnos.

Če molči krajši čas in pri sebi razrešuje teme, je okej, če pa je to stalno in dolgotrajno, pa ni ok.

Tudi če je imel mladost in vzgojo tajšno. To pomaga samo razumeti njegovo obnašanje. Zdaj je ODRASEL in mora dozoreti tudi v komunikaciji.

Torej zelo nesprejemljivo obnašanje.

Če se nekdo neprimerno obnaša, ne komunicira, ne vidim smisla takega odnosa.

Ti se sama odloči, kaj boš storila…

seveda je to psihično, čustveno nasilje.

niti ni važno kaj je za to krivo, so že bili v preteklosti tako zapuščeni ali od staršev ali od bivših in se posledično drugim maščujejo za dejanja preteklih ljudi, namesto da zdilajo s temi okostnjaki v omari, predvsem za svojo dobrobit in posledično za dobrobit drugih.. da nekoga odvržeš kot cucka nekje namesto da mu poveš kaj in kako.. ccccccc…

Kaj narediti??

Odhod ni možen.

Ignoriraj ga nazaj in molči do onemoglosti.

opravka imaš z EKSTREMNO nezrelo osebo, ki izvaja teror-pasivno agresijo z namenom kaznovanja in izsiljevanja. Bolano. Definitivno gre za osebnostno motnjo. Get out of there!

Točno tako!!!

on preprosto NE ZNA komunicirati. ne da noče, ne zna. njegovi starši so prav gotovo ravnali isto, če imaš možnost, poglej to njuno dinamiko.. ampak poznam ljudi, ki v nekih momentih, ko bi se morali pogovorit, enostavno zablokirajo in jim nikakor ne grejo besede iz ust. kot da so v šoku, zamrznejo, se umaknejo.

to ne bo šlo preprosto, jaz bi predlagala strokovno pomoč, kako psihoterapijo, ampak če gresta v to, se zavedaj, da bo ogromno dela, energije, časa, denarja šlo za to. in najverjetneje mu bo preprosto preveč naporno in tega ne bo želel.

v bistvu si stisnjena v kot.

koliko zmore komunicirati o tem stanju, ko je vse ok, ko ni razdražen, ko ni v momentih, ko izvaja molk?

To moja meni počne. Ko jo kaj vprašam in ko želim zarešiti najino situacijo strmi v steno in nič ne sodeluje.

To je psihično nasilje, absolutno. Sem ji rekel ali boš sodelovala ali pa ne. Ni druge.

Introventirana osebnost.

Sem terapevtka.

V tem primeru gre za pasivno agresijo. Sigurno so oblike takšnega načina delovanja prinešeni iz primarne družine. Tam se nam začnejo oblikovat možgani. To je bil način, na kakršnega se je naučil soočati s čustvi v povezavi z medosebnimi odnosi. Če je ves čas govorila le mama, mu je bilo odvzeto, da pove, odvzeto, da čuti, odvzeto, da je. Naučil se je, da se ne pove in še danes, ko gre za odraslega človeka, je to ostal njegov način funkcioniranja v medosebnih odnosih.

Kaj narediti?

Po navadi taki ljudje dobijo nekoga, ki pa rabi govorit o čustvih, ki se hoče pogovarjat. Prav z razlogom nezavedno privlačijo takšnega, da jim lahko osvetli ta del njih, ki potrebuje zdravljenje. Vas živcira s tem, ko se tako zabubi vase, zanj je to poznan način funkcioniranja ali komuniciranja, če se temu lahko tako reče. Obenem pa ima očitno tendence k temu, da nekoga nadvlada. Z ignoriranjem nekomu ne priznavamo obstoja in pomembnosti. On vam to počne. Kot da vas kaznuje. In očitno mu to prinaša tudi nekakšno ugodje. Če uživaš v tem, da partnerja kaznuješ in mu ne priznavaš obstoja in pomembnosti, kaj to pravzaprav pove o tebi? Ja res obstajajo vzroki iz primarne družine, kjer so se možgani oblikovali na tak način reševanja čustvenih težav, ampak danes gre za odraslo osebo, ki mora za svoje delovanje prevzeti odgovornost.

Pasivna agresija, s katero se partnerja čustveno maltretira, ni odgovorno ne do partnerskega odnosa, ne do partnerja, ne do samega sebe. Je zlobno in zlorabljajoče.

Zloba in zloraba pa v partnerski odnos ne sodita.

Kako ga spremeniti? Ne morete ga, sam se mora. Najprej pa mora videti problem in imeti željo po spremembi.

Vi lahko spremenite sebe. Tudi vi ste z razlogom njega podzavestno privlačili v svoje življenje. Kako to, da potrebujete nekoga, ki tako ravna z vami? Od kje vam je to poznano? Kdo je že tako ravnal z vami? Vi njega potrebujete. Na mestu je, da se začnete spraševati, zakaj to potrebujete. Potem boste lahko začeli to močno potrebo razreševat in preprosto tega ne boste več niti potrebovali niti tolerirali. Morda se bosta v tem času spremenila oba in bosta skupaj lahko šla naprej, morda se boste spremenili le vi, ampak, ko tega ne boste več potrebovali, vam bo življenje tako ali tako ponudilo okoliščine, kjer boste lahko šli stran. Trenutno potrebujete okoliščine, da lahko v tem odnosu ostanete, ker potrebujete to, da ste ponižana, da se vas ne priznava, da niste pomembni, da se vas maltretira …  To je nekaj zelo močno vtisnjenega v vas in privlačili ste si človeka, ki vam spet vse to prebuja.

Sigurno si želite, da vsak od vaju predela svoje in bosta znala skupaj it naprej v partnerski odnos, kjer se bosta drug do drugega obnašala skrbno, ljubeče, spoštljivo in odgovorno. Ampak vsak se lahko za spremembo odloči le sam. Nekoga, ki se ne želi spremeniti, v spremembo ne moremo prisiliti.

Molk je psihično nasilje, pojavlja pa se tudi pasivna agresija. To so hinavski in potuhnjeni ljudje. Z molkom ti nabijajo krivdo. Jaz sem enkrat eno tehtnico domnevno tako užalila, da cel mesec z mano ni govorila, ker sem ji odsvetovala vožnjo avta v natikačih.

Vsak partner, ki mu je kaj do odnosa, se bo pogovoril s tabo.

Grozljivo je s takim človekom živeti. Ne predstavljam si tak odnos. To je zame horor. Jaz sem človek ki ne more živeti z nekom, ki se noče pogovarjati. Midva z mojim vse odprto rešiva,  takoj, ni med nama zapornic. Možev oče  je bil zaprt, ni komuniciral, živel je za službo , bil je vpliven v službi in po cele tedne ni spregovoril, ko je imel kakšno zadevo, težavo  v službi. Tašča je živela s tem, imela svoje življenje, jaz ne bi nikoli mogla tako živeti.  Mož je čisto  drugačen, odprt, se pogovarja, vsako stvar takoj rešiva, se pogovoriva,  vedno pravi da ne bo kot oče. In res je čisto njegovo nasprotje . Kot da ne bi bil od istih staršev. Skupaj sva 25 let in zmeraj bolj spoznavam, kakšno srečo sem imela z njim. Jaz osebno bi bila raje sama kot s takim človekom, pa če bi imel le 20% teh lastnosti.

jep. je oblika psihične zlorabe ali nasilja.

in predvsem znak tega, da človek ni mentalno zrel in izsiljuje svoje na način, kot to počne triletnik. po mojih izkušnjah to ni rešljivo, sploh, če traja leta in leta in če si v njegovi glavi itak ti kriva za celo situacijo.

Preden zacnete z raznimi motnjami…

Ker imamo tudi mi to v druzini, sem enkrat poslusala terapevta na to temo. Ja, je custveno nasilje. Manipulacija-ce ne bos to, pa ne bom govorila s tabo.

Moja mama se je to naucila od svoje mame, ona od svoje…jaz sem se odlocila, da prekinem to. Sem kot otrok fino trpela, ko mama ni govorila z mano. To so nauceni vzorci, kaksne motnje. Kratek cas sem imela tudi partnerja. Kratek cas. Ker to res ubija. Ubijes ga nazaj samo tako, da ti je vseeno. In potem orozja nima vec. Postavi ga na realna tla. Ko bo videl, da te ne gane, bo moral on spremenit taktiko. Pogovorita se!

Moj bivši je imel te težave z tihimi dnevi. In verjemi ne bo bolje. Vedno bo težje. Z leti se ti dnevi lahko spremenijo v tedne, mesece. Ta tišina in muljenje je izraz nedoraslisti. Vedno, ko ni dosegel svoje, nisi se strinjal z njim, skočil, ko je kaj hotel, ne prenesejo besede ne in zakaj…dokažeš, da nima prav in še vedno trdi, da ima on prav( primer: ta list na drevesu je moder, ampak ti veš, da je zeleni bo to trdil do smrti,ker on ima vedno prav)…Na koncu več tega nisem mogla prenašat in se ločila.

Svetujem ti, če noče na terapijo…pojdi. Ker to otroško muljenje ti uniči življenje. Moj bivši je imel ta dar, da si je dogodek ustvaril v glavi tako, da je vedno imel drugačno verzijo resnice…20jih je trdilo drugače, a on imel vedno prav.

Terapija ali ločitev..ampak terapija bolj malo pomaga..

Najlepša hvala.

Tudi molk je neke vrste komunikacija, sporočilo oz odgovor. Nekateri ljudje so prepričani, da imajo vedno in povsod prav. Prav tako te pri pogovoru preglasijo, ne poslušajo, kaj imaš za povedati. Posiljujejo s svojim prav. Nemalokrat so pri tem še provokativni in žaljivi. Šolski primer so bolestno ljubosumni ljudje ali kakšni sebični, narcistični osebki. Takšni “komunikativni” so res naporni. Jap. V takih primerih zaključiš pogovor in se več ne odzoveš. Molčiš, ker je debata brezplodna in nikamor ne vodi. Še najbolje pa se je distancirat in zaključit odnos.

Je možno dobiti kakšen vaš kontakt?

Kontakt terapevtke, ki je pisala.

To se dogaja že leta? Mislim, da ti prej rabiš terapevta. On si ga pa bo, ko bo, če sploh, sam želel.