Moj partner ima 2 in pol letno puncko iz prvega zakona. Z malo se ful razumeva, problem je z njeno mamo. Po kolkem času se zadeve umirijo, po domace- a bivse žene kdaj nehajo bit zleht?
Sej jest do ene meje vse razumem, sam kar je pa preveč… Otroka dobesedno šunta proti meni, tako da je mala prvih 15 min vsa nastrojena , potem pa ugotovi da nisem carovnica, kot ji pravi mama in je cel vikend vse ok. Naj povem da me mama sploh ne pozna in nimava skupnih prijateljev.
A se ne zaveda da s tem škoduje otroku?

Trenutno so se zadeve umirile, samo vseeno.
Aja ločena sta dobro leto in midva sva postala par med ločitvenim postopkom.
Zaupajte mi svoje izkušnje in kakšen nasvet.

Lp

Hja, nekatere bivše se pač ne morejo sprijaznit z dejstvom, da ima bivši drugo; s katero se razume. Najbolj pa itak “nasrkajo” otroci…

To je pomoje zelo boleče za tisto žensko, verjetno je tudi še presveže saj je komaj leto dni od tega povrhu pa imata še otroka skupaj!
Škoda, je, da takole postopa saj otrok, ni čisto nič kriv in največkrat takole nasrkajo ravno otroci……….

Čas celi rane……..

Lp Mateja

Če imaš takega z bivšo ženo se pač moraš sprijazniti z njegovo preteklostjo in vsem kar spada zraven. To je šele začetek! Potem pridejo odtok financ za otroka, stiki z bivšo, kar včasih pomeni skok v posteljo saj sta si vendar domača ali ne in ni greh, razne obletnice otroka, kjer boš avtomatsko v drugem planu itd. itd. Ampak ljubezen vse premaga!

Kaj je pa s tabo???
A ti z vsemi svojimi bivšimi skačeš v posteljo, ko je tako “domače”???
Groza!

Po mojem je zenska samo ranjena in reagira….neprimerno.
Ne more si pomagati.
Ona je sama z majhnim otrokom, omejena pri stikih z moskimi, verjetno
ji gre sami tudi financno slabse kot dvema…
..in gleda vaju…sveze zaljubljena, otrok je zadovoljen pri vama (ker sta
boljse volje)….sproscena, nezamorjena…

Proti ocetu verjetno ne govori (kar ji stej v velik plus) pa se znasa nad
tabo.
Po eni strani jo bo potolazil cas, se bolj , ce bo dobila se ona novega
partnerja. Do takrat ne bodi tako uzaljena, izgubila je ona, ti si dobila.
Otrok pa itak sam pogrunta, s kom ima opravka…odnosov med vami
nobene besede ne morejo zastrupiti.

No to da bi moj partner skakal v pojsteljo z bivšo ženo me sploh ne skrbi. Rojstne dneve in praznike praznujemo loceno, se pravi vsak posebej, tako da nimata stikov, razen ko ji pripelje nazaj otroka (cca. 5 min). Nisem v drugem planu, ker vse kar počnemo , počnemo skupaj- vsi trije, včasih ju pustim malo sama, da se ukvarjata samo drug z dugim. Glede financ ni problem, ker je glede prezivnine ze vse urejeno in vsakic ko pride k nama dobi kaj ( igrace, kaksen kos oblacila…). Mala ze zdaj ve kako naju lahko vrti:)

Elium, ne ustraši se tako hitro. Govorim samo o tem kar vidim okoli sebe. Okoli mene so vsi, ki so se takrat kot jaz poročili že zdavnaj ločeni. In povem ti nikoli ne bi hotela biti ta druga po vrsti. “Ta druga” vedno deli moškega s prvo ženo tako ali drugače. Pa ne samo v postelji. Če pomislim samo na valete ko sta ponosna oče in mati gledala svojega otroka… Pa birma , pa obhajilo, pa razne “usluge” bivši, ki je vendar mati njegovih otrok…

Jaz se nisem čisto nič vstrašila, da ne bo pomote!
Zgleda, da imaš okoli sebe res čudne primere!
Tudi moji prijateljice in prijatelji so ločeni in še enkrat poročeni………pa moram priznati, da nimam takih “izkušenj” z njimi, da bi en čez druzga skakali????
Res pa je, da smo starejša garda tako, da……..vse lahko še pride!

Razumem kaj si hotela povedat, samo v mojem primeru nimata prijteljskih odnosov in ga vsaj zaenkrat ne prosi za usluge. Obhajila in podobne zadeve pa pridejo na vrsto sele cez nekaj let in bomo potem videli kako bo. Ko se bo vse skupaj, upam da, umirilo.

Hruška, postopoma se vse uredi!!!
Pač ženska potrebuje čas, da se privadi na vse novo in da je sama za vse!
Res ni lepo, da hčerko hujska proti tebi ampak po moje tudi to mine enkrat!!
Veliko mirnih živcev in predvsem vajine medsebojne ljubezni s partnerjem, pa bo vse lažje::))

Odvisno od zenske… nam bivsa greni zivljenje ze 4 leta (hcerka je stara 13). Pa vsakic, ko je polna luna se stanje poslabsa…
Po moje ni recepta…
tokrat iz previdnosti nepodpisana…

Predvidevam, da je bil povod za ločitev podan s strani tvojega partnerja, in ne z njene….
Ko bo našla ustreznega življenskega sopotnika, ko ji bo seks spet dodobra popestril življenje, ko bo morda imela še kakšnega otroka, ko bo polno zaposlena z drugimi obveznostmi, bo počasi pozabila nagajati….

Čas je tapravi pokazatelj.

…pa da ne bo pomote: s povodom nisem mislila skoka čez plot, ampak uvidenje, da tako ne gre več naprej….

Lp,

Vongola

Spet je bilo nekaj novega. Uceraj jo je moj predragi vprasal, če bi mala po novoletnem vikendu lahko ostala pri nama do srede (da jo on zjutraj odpelje v vrtec). Pa je bila cisto prec in da ni govora, ker ona ne bo tako dolgo brez otroka. Pravi da so mu na sodišču povedali kako bo otrok pri njem.
A moj partner pa je lahko tako dolgo brez male?!
Naj povem da je mala pr nama vsak drugi vikend in vsako sredo, in če je bolna to ne pomeni da se prestavi na naslednji vikend, ampak sele cez 14 dni spet pride. A v isti sapi ko je rekla ne, je nastela kaj mora vse kupit za malo. Naj povem da sva ji pred mesecem kupila skoraj komplet zimsko garderobo, poleg prezivnine, čeprav na sodičšu ni bilo receno tako?! GRRR jezna sem!
Med vrsticami je se povedala da dokler ne bo mel ženske ki bo sposobna skrbeti za otroka ne bo mel male za vec dni. Aaaaa, pa sej me sploh ne pozna. Najbrz nebi delala v vrtcu ce nebi bla sposobna!! In kako pravijo nasi bližnji lepo skrbim za malo!
Res sem jezna
Kakor sva jo razumela sploh nima namena dati otroka za vec kot dva dni (vikend). To pomeni ne, tudi za počitnice in podobne zadeve.
Kaj se da narediti, če se z mamo otroka ne da nc zment?
Mogoče kar sodišče?

Dej no, zdaj pa res pretiravas.
Svetujem ti, da se malo postavis v njeno vlogo…ampak zares in posteno,
brez goljufanja.
Saj ne dela tega iz zlobe…ampak iz stiske. Ko bo prebolela, ti lahko
mirno zagotovim, da bo puncka pri vaju tudi vec casa. Ker bo mamici kdaj
pa kdaj tudi ustrezalo, da se spocije ali gre po svoje.
Ne jemlji vsake njene besede tako smrtno resno. Ne pozabi, da ji vidva
nudita precej neposteno konkurenco….vi trije ste bolj podobni pravi
druzini, kot sta onidve sami.
Se ti ne zdi, da je to zanjo bolece?
Se res ne mores niti malo vziveti vanjo?

Po vajinih reakcijah (ja, tudi po tvoji) sklepam, da se obe se pocutita
ogrozeni ena od druge. In to izzivljata skozi otroka. Kar ni v redu.

Ojla, Hruška!

Predvsem imej najprej sebe rada in se ne obremenjuj z bivšo, ker niti slučajno ne boš s tem kaj rešila, kvečjemu poslabšala.
Mojemu možu mati njunega otroka ne nagaja, vsaj ne v takšni meri, da bi se lahko sekirala. Seveda poskuša uveljavljati svoj edini prav kot mati, vendar sva ji z določenimi zakonskimi določbami in pogovori na CSD dala vedeti, da se moti. Proti meni nima nič, ker itak ve, da s kakšnimi podlimi igricami samo sebi jamo koplje. Kontakti so redni, imava stike z otrokovim učiteljem v šoli, alimenti se redno plačujejo, darila so stvar dogovora in otrokove pridnosti ter marljivosti. Nam kar gre.

Vedi, da bo punčka odrasla in takrat bo njena mama lahko nagajala kolikor bo želela, pa uspeha ne bo. Obnašaj se do punčke kot si se do zdaj, vedi sicer, da mama pač nisi, zato nimaš glede nje nobenih pravic kakor tudi ne dolžnosti. Mame imajo to moč, da nagajajo in dokler pri nas tega problema ne bodo resno vzeli, se bodo še nekaj časa dogajale takšne nespametne in nezrele ženske – mame kot je v vašem primeru.
Verjetno bosta imela kdaj skupnega otroka in pri njem bosta imela vse to, česar sedaj pri deklici ne moreta. Držita se dogovorov, ki jih imate sklenjene. tako bo najbolje. Če pa kaj ni rešeno, pa na sodišče doreči in podpisati. Čeprav je hudo, da se moraš pri lastnem otroku držati sodnikovih določil. Mi jih na srečo nimamo. Nobenih. Predvsem pa, ne poskušaj biti mama punčki, tega ti res nobena ženska – mama ne bo dopustila.

Ženske ne obremenjujte se z bivšimi – vašimi in partnerjevimi. Preteklost mora biti, da je sedanjost lahko zrelejša in polna izkušenj in zato prihodnost mirnejša!!

LP

Tale stavek me je zbodel: “A moj partner pa je lahko tako dolgo brez male?!”

Tvoj partner ima tebe, ona pa kot je razvidno iz tvojih postov nikogar. Verjamem, da ji je težko, ko je mala pri vama, prazniki so pa še sploh zelo občutljiv čas.

Sicer pa se strinjam s Skelo.

Jaz se sigurno ne izživljam preko otroka,ker kljub temu da njena mama govori proti meni jaz niti enkrat nisem rekla nc proti otrokovi mami, tako da bi mala slisala. Tudi ko mala rece npr. “ne grem k mamici ker je grda”, ji jaz recem da tko pa ne sme rect , da jo ma mamica rada in da bo je bo vesela in da mora mamico ubogat.

Otroku res nimam namena biti mama, prej prijateljica. Na vas sem se obrnila ker vidim da moj partner trpi in ker imam punčko res rada. Vem da nimam pravice da se obnašam kot njena mama in se tudi ne, takrat ko pa je punčka pri nama, skrbim zanjo skupaj s partnerjem.
Rada bi samo da ona v meni nebi videla grožnje, ker njenemu otroku hočem samo dobro.

Vidim, da se vedno ne razumes.
Kar sem ti hotela povedati, je to, da je bolecina punckine mame precej
vecja od tvoje jeze….
In zrelost pokazes, ce to znas upostevati, ne pa da razmisljas, da bi jo
vlekla na sodisce.
Kaj hoces dokazati?
Da si boljsa mama od prave mame?
Saj bos vendar imela svoje otroke, ne? Bodi mama njim.

Draga Hruška,

čas bo verjetno zaselil rane mame vaše punčke in bo verjetno omilila svoje žlehtnačenje.
Še naprej lepo skrbi za punčko, ker ko bo večja, bo to gotovo znala ceniti. In še naprej se drži tega, da ne boš “pljuvala” čez mamico, ker bo tudi to ostalo punčki v spominu in te bo res lahko imela za prijateljico, kot si želiš.

lp
Nina

P.S.
Me pa vaša zgodba malo spomni na film Z roko v roki (Stepmom), v katerem sta igrali Susan Sarandon in Julia Roberts. Če ga nisi videla, ga morda poglejta z možem kakšan večer, ko bosta sama.

Glej, Hruška. Moj namen ni v tem, da bi jaz sedaj odločala, kdo dela kaj narobe. Verjamem, da partner trpi, otrok mojega partnerja je 220 km oddaljen od naju. Niti najmanjše šanse ni, da bi se zelo pogosto videvali, ker enostavno ne bi prenesla tolikšnih stroškov z vožnjo, drugo pa je , da časovno ne gre skozi, ker bi potem morali imeti za en dan obiska dopust, otrok bi pa manjkal v šoli. Govorim o obiskih med tednom. Zato se pa skoraj dnevno slišimo.
Vsi trije trpijo, veš: mama, oče in otrok. Treba bo časa in energije ter potrpljenja, da se bo navadilo na novo življenje. Težko je dvema, ko se ločita, zbrati ogromno energije za sklepanje kompromisov glede otroka. Vse se bo uredilo, verjemi. Bodi potrpežljiva in stoj partnerju ob strani. Glede otroka se bosta morala partner in bivša sama dogovarjati in sporazumevati in v tej zadevi bodi ti tista, ki boš mirila strasti in gasila jezo. . Verjemi, da ti bo partner nekoč hvaležen.
Verjamem, da otroku želiš dobro, vendar bo tudi mama otroka morala to šele spoznati. Ker je očitno toliko nesamozavestna, da vidi v tebi tekmico, se pač odziva tako kot se. In ne rečem, da je tako prav.
Posredi so čustva in potrebuje se čas, da jih zamenja razum!

Drži se! Vredu ženska si!

Ti me ne razumeš, ne poskusam biti mama temu otroku. Pišem tudi v imenu partnerja in ker vidim kako je prizadet sem vprasala kaj se da narediti.
Otroka imam rada in zanj skrbim ko je pri nama. Mama bom svojim otrokom, kot si tudi ti napisala. Mislim da je to bolje kot pa da se sploh nebi brigala za malo.
Na sodišče jo nebi “vlekla” jaz ampak moj partner, pa se to v skrajnem primeru.
Saj sem razumela tvoje stališče, ampak upam da ti zdaj tudi razumes mene. Nikomur nočem škoditi, jaz sem samo povprasala po vasem mnenju in izkusnjah na kar sem dobila veliko odgovorov. Hvala

Hvala vsem za spodbudne besede!