Partnerju je všeč druga
Zanima me če je bil kdo kdaj kje v podobni situaciji. S partnerjem sva se pogovarjala in je rekel, da je nenačrtovano spoznal nekoga ki mu je všeč. Zadnje čase sva se malo videla zaradi najinih službenih odsotnosti. In zdaj je zmeden in v dvomih. Obema je hudo. Ali ima smisel nadaljevati? Vem da je to odvisno od vsakega posameznika ampak ali je kdo imel že kaj tako podobnega?
Ne znam ti svetovati, ker ne vem, koliko močno sta povezana sicer, kaj je vajina motivacija za naprej, koliko se imata rada. Vsaka zgodba je pač drugačna.
V tvojem partnerju divja čustveni boj – zrelo je, da ti je o tem govoril, saj kaže na to, da te ceni in želi biti odkrit do tebe, vendar te kljub temu v bistvu prosi za dovoljenje, da lahko izživi drugo zgodbo, istočasno pa se med vama ne bi nič spremenilo. Kaj boš ti storila, se boš morala sama odločiti.
Jaz ti lahko samo povem, kako se je izšlo pri naju, ko sva naletela na isto situacijo. Takrat sem se maksimalno potrudila, šla sva na družinsko terapijo, marsikakšno napako sem celo prevzela nase in jo poskusila popraviti…ampak na koncu ni bilo dovolj, naveličala sem se tega, da je kot izhod v sili vedno uporabljal “globoka čustva”, ki jih je čutil do druge. In sva šla narazen.
Če pravi, da je zmeden in v dvomih…..je to slab znak. Ampak, saj pravim, vsaka zgodba je drugačna.
Poročena ali neporočena ni pomembno, ker on ni več s teboj, ampak drugje. Ali bi šel z njo če bi bila prosta? Potem je s teboj samo tako brez veze, ker si pač pri roki.
Pamet v roke in pojdita vsak svojo pot. Prihranila si boš ogromno stisk, dvomov, poniževanj………sama sebe boš ponižala, ker boš v večni borbi za nekoga, ki ni tvoj in tudi ne bo. Ne bodi mašilo in nadomestilo, raje sama.
Ko se zaprejo ena vrata, se lahko odpre okno.
“hhh ” , tudi, če te pusti, bo pozneje najbrž on obžaloval, zato mu povej, da povratka ni , če zdaj odide. Najbrž te bo hotel spet nazaj, pač ima krizo sam s sabo . Razhod ni rešitev po teh letih…..on ima krizo…..povej mu, da pozneje ne bo šans za nazaj , če misli kje drugje vtikat. Postavi ga pred dejstva .
Pojdita narazen, saj to že veš. Če ima raje drugo ne glede na to da ona noče nič z njim, tudi 3 leta ni neka dolga doba kot omenjaš, če prav razumem, to ni nič. Jaz bi šla s takim narazen ker od njega nimaš nič, te ne ljubi in to je dovolj velik oz glavni razlog za razhod, ni tukaj kaj za razmišljat. Si bosta oba našla boljšega partnerja in bo življenje lepše.
Kaj jaz vem. Tri leta je bil srečen s teboj. Potem gre pač na piknik in se z njim simpatično pogovarja ženska in on spusti vse od rok. A veš kolikokrat se bo v življenju še pogovarjal z simpatičnimi ženskami in kaj boš ti skoz trepetala kdaj ti bo spet pod nos vrgel kako je “zaljubljen”. Jaz delam privat družinska firma in vsak dan se pogovarjam in srečujem z neštetimi ljudmi simpatičnimi, meni lepimi 
in kaj bom zdaj vsak dan menjala moške. Ta tvoj moški mora sam pri sebi razčistiti ali si želi vezo ali želi biti samski in spoznavati simpatične ženske. Dokler časa pa bo želel imeti vse pa ne bo nikjer.
Osebno sem mnenja, da dokler je zveza ok, so ti simpatični osebki drugega spola samo to, torej simpatični in basta. Če pa nekaj škripa, potem v tej simpatičnosti, hitro lahko vidiš kaj več, si želiš kaj več, sanjaš kaj več.
Torej, sama si rekla, da v zvezo nista kaj prida vlagala, ker sta bila zelo “službena” in ker je zveza stagnirala, je zdaj rezultat tu. Vendar zrel osebek, ki ima željo po dolgoročno uspešnem razmerju in vidi v partnerju kljub vsemu “tisto osebo” s katero si predstavlja skupno življenje, ne bo kar vrgel puške v koruzo, ampak se bo kljub krizi do katere je prišlo, potrudil v smislu, da bo: 1. priznal, da je kriza, 2. poskuša najti rešitev za nastalo krizo. V kolikor pa nekdo v partnerju ne vidi tiste osebe, ki mu je na splošno krasna in si predstavlja življenje z njo, potem je “puška v koruzi” dejstvo. In potem je vprašanje, ali se prvemu sploh še splača vlagati v razmerje in reševanje le-tega, ker druga stran nima enakih želja kot on.
V življenju se dogaja, da pridejo osebe, ki v nas zbudijo čustva. To ni razlog, da prekinemo odnos. Zelo lepo od partnerja, da ti je zaupal kaj čuti v sebi. Menim, da je v redu človek. Bistveno je, da se ti vprašaš kaj čutiš do njega. Si želiš ostati z njim? Ga vidiš kot očeta svojih otrok? Če ja, potem mu daj svobodo, vendar mu pokaži ljubezen (obvezno še danes poglej film Fireproof!!!). Povej mu, da ga ljubiš, da ga razumeš in da veš, da bi se to lahko zgodilo tudi tebi. V živjenju je tako da nimamo kontrole nad tem v koga se zaljubimo, smo pa vseeno odgovorni kaj s tem naredimo. Hočem reči, da zaljubljenosti pridejo in gredo in da odgovorni odnosi pa ostanejo.Tvoj partner je mogoče na razpotju, na tebi, pa je da mu zaupaš, da se bo odločil pravilno. Če pa bo odšel, mu zaželi vso srečo! Samo ne delaj dram (saj se mi zdi, da jih ne boš, da si razuman). V glavnem srečno tudi tebi!
Na žalost so nam kot ljubezen predstavili nekaj, kar zgleda ne obstaja v tisti obliki. Globoko v sebi smo prepričani, da je prava ljubezen tista, kjer se partner nikoli ne bo zaljubil v drugega, nikoli ne mislil na drugega, nikoli ne bo gojil niti plitvih čustev do koga drugega. Zdaj pa naredi kaj. Po moje se ne da. Poznam eno, ki doživlja leta in leta čisto taprave panične napade, ker je ostala z nekom, ki jo je enkrat seznanil s tem, da je zagledan v drugo in sedaj se kljub delu na zvezi ona vseeno boji, da je človek ne ljubi in vsakič, ko on kam gre, zaide v črne misli, ki sprožijo napad. Tudi če ne misli na to, da bi on lahko zunaj katero spoznal, se pa v njej ta strah nakopiči in pride na obisk teta panika.
Nisva imela slabe veze in sva bila prej veliko skupaj samo zadnje čase sva bila precej službeno odsotna in nisva mgoogla bit toliko skupaj kot sva bila navajena. Saj mu ne zamerim, sebe pa tudi ne krivim toliko ker sem mogla poskrbet tudi za službo, saj si ne morem privoščiti da bi ostala brez, čeprav plača ni velika. Mislim da je to problem današnjega časa, da smo najprej prisiljeni poskrbet da obdržimo službo in raje postavimo to pred partnerja
