Pavziranje v zvezi

Pozdravljeni. Vem da je že veliko bilo napisanega na to temo vendar bi rad če mi pomagate pri mojem primeru. S punco sva skupaj 5 let, bli so vzponi in padci ampak sva zmer use lepo rešila in sva bla srečen par. Skupaj sva bila 1x med tednom in nato komplet vikend petek, sobota, nedelja (imava sicer 1 uro vožnje eden do drugega). Sedaj pa je ona poleg fakultete začela še s službo, ki jo ima vsak dan popoldne do 8-mih in potem mora zvečer narediti še vse potrebno za faks in še priprave na službo (učiteljica). Tako da ima urnik natrpan do onemoglosti. V tem času (3 meseci) se je ona od mene precej oddaljila saj sva sedaj skupaj zgolj v soboto zvečer in nedeljo ampak ona ima seveda tudi v tem času veliko dela s šolo itd. Včasih sva tudi lahko govorila in govorila sedaj pa ona samo čaka kaj bom jaz povedal ona se pa ne spomni ničesr kar bi mi imela za povedat. Sedaj je predlagala da greva na pavzo za en mesec da vidi koliko ji je do mene oz. kaj bo pogrešala v tem času. Pravi da me ima rada ampak da bi rada nekaj časa zase da razmisli in da nima nobene nove simpatije. Jaz pa cele dneve razmišljam kako in kaj se bo razvilo po enem mesecu ker jo mam res rad in je nočem zgubit. Prosil bi če bi mi lahko kdo pomagal s kakšnim nasvetom če je sploh vredno upanja da bi nadaljevala zvezo ali je to konec. Stara sva 24let.
Hvala in lep pozdrav

Zdravo.

Če je res ljubezen, potem ni ovir. Preprosto ni ovir. Če jo ni, potem se najde vsak izgovor in vse prav pride.

Partner ali partnerka nista obremenitev, pač pa sta popestritev, sonce, toplina, nasmeh. Če sta. Če so čustva vzajemna.

Kot dedec dedcu: ko začne ženska z idejami o “poskusni pavzi”, se zavedaj, da je konec. Kar ti preostane je, da kot vitez ali gentelman dvigneš glavo, ostaneš pokončen, sprejmeš njen predlog in se umakneš.

Jaz bi ji dopustil ta zlagan fake eksperiment v katerega niti pod razno ne verjamem. Je še mlada in si lahko privošči eksperimentiranje in iskanje najustreznejšega samca, oplojevalca. Očitno ti nisi ta. Potem pa bi se vzel čim prej v roke, na sebi naredil upgrade samospoštovanja in šel aktivno in samozavestno v iskanje druge partnerke/punce. V nobenem primeru pa ne cmeraj in se ne smili sam sebi. Škoda časa.

Še manj pa v sebi kuhaj zamero do ženskega spola, ker vse punce niso krive za potezo tvoje (bivše), še manj, da bi bile njej podobne.

Kar se ti dogaja je zgolj začetek konca. Verjemi da, ko jo bo muca pošteno srbela, bo po vseh štirih prilezla čez Julijce v dolino Soče, samo da jo bo tisti “pravi” počohal. Tako pač je.

Največ kar lahko narediš je, da ostaneš “dedec”, spoštuješ željo, se viteško umakneš z dvignjeno glavo in greš naprej v življenje. Zavedaj se, da “copat” in “jokavcev” nobena ne mara. In če prekinjata, potem res prekini. Pokaži, da lahko živiš brez nje in da ona vseeno ni center tvojega sveta. Odnosi so namreč daj-dam. Tisti recept damo dam, dam, dam, prej ali slej pelje v razpad zveze.

Tudi kajlo, dvojko, zavrnitev, prekinitev, razhod, moraš doživet in preživet, ga na zdrav način prežvečit, da boš šel lahko z izkušnjo izgube naprej v nov, lepši, vzajemnejši odnos. Stvar odraščanja, zorenja. Samospoštovanja in spoštovanja. Za cilj imej pa vzajemno ljubezen.

Pred koncem jo pa še vseeno enkrat dobro poseksaj. Tako čisto po tvoje. Za spomin. Tako, kot te še ne pozna. Da se ji bo nad glavo narisal en vprašaj in da bo videla, da je v tebi res dedec. Ne na grobo. Na lepo, odločno in strastno. Kot seks v slovo.

Ker ideja o “potrebujem čas za razmislek” je že slovo.

Punc pa zunaj kot listja in trave. Ampak iskat bo treba pa proaktivno in samozavestno.

Srečno.

Spoznaj sebe in kako deluješ/razmišljaš.