[PCR testi] preprosto ne morejo diagnosticirati nobene bolezni
»[PCR testi] preprosto ne morejo diagnosticirati nobene bolezni … Pozitiven rezultat PCR testa ne pomeni, da je prisotna okužba. Če je nekdo pozitiven, to še ne pomeni, da je okužen s čimer, kaj šele z nalezljivim virusom SARS-CoV-2. Tudi ameriški CDC … se s tem strinja in citiram neposredno s strani 38 ene od svojih publikacij o koronavirusu in testih PCR z dne 13. julija 2020.
PCR brisi zavzamejo eno ali dve zaporedji molekule, ki sta človeškemu očesu nevidni, zato ju je treba v mnogih ciklih ojačati, da je vidna. Vse, kar traja več kot 35 ciklov, … velja za popolnoma nezanesljivo in znanstveno neupravičeno.
S katerega znanstvenega inštituta sipa ti Ludi? Aja, brez službe si, ker nisi hotel nositi maske. Svet je res ploščat.
[/quote]
Z inštituta STOP DEBILIZMU, brez službe sem zaradi tega ker noben nebo posegal v moje telo. Ti je to JASNO?
Natakni si kaj češ na gobec, boli me dupe, tvoja stvar, mene ne sili.
Pač jedli boste drek, to vam obljubim, tak kak ga jaz sedaj jem.
[PCR testi] preprosto ne morejo diagnosticirati nobene bolezni …
Seveda ne, kdo pa to trdi? Bolezen se diagnosticira poleg pozitivnega rezultata predvsem glede na simptome. Nihče ne pravi, da so pozitivni hkrati tudi oboleli. Pa saj to vam je Ihan že ogromnokrat razložil. Sam pozitiven test ne dokazuje nobene bolezni, je pa tisti, ki je pozitiven na sars-cov-2 lahko prenašalec. Pa saj to imaš povsod, večina nas ima virus herpesa v telesu, pa to ne pomeni, da smo za herpesom tudi oboleli, lahko ga nikoli ne dobimo v obliki značilnega izpuščaja. Bakterija Streptococcus pneumoniae, ki lahko povzroča bakt. pljučnico živi v marsikaterem človeku ne da bi povzročila bolezni. Lahko pa jo prenesemo na nekoga s sesutim imunskim sistemom, in zaradi tega umre.
Ali pa virus HIV, lahko 20 let živiš normalno s tem virusom in ne oboliš za AIDSem. Ampak okužbo pa prenašaš.
Pa kakšne bedarije trosiš, no! Saj pa nihče ne pravi, da če imaš sars-cov-2 virus v sebi, si obolel za covid-19. Lahko si med 20{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} tistih, ki nikoli ne obolijo. So pač samo prenašalci. Ehhh…. nima smisla z vami, ko papige ponavljate neke floskule, ki jih sploh ne razumete, samo zato, ker ste se pač odločili, da ne vejamete v kovid.
Prvič, metoda PCR še nikoli ni bila odobrena za diagnostične namene. Njegov izumitelj Kary Mullis je že večkrat poudaril, da se tega testa ne sme uporabljati kot diagnostično orodje. To ključno dejstvo v javnem diskurzu preprosto zanika
2. Ali obstaja pandemija COVID-19 ali obstaja le testna pandemija polimerazne verižne reakcije (PCR)?
Natančneje, ali pozitiven rezultat testa PCR pomeni, da je posameznik okužen s SARS-CoV-2 in ima COVID-19 ali ne pomeni popolnoma nič v povezavi z okužbo s COVID-19?
Glede na to da nobeden virus nikoli ni bil izoliran in dokazan kot provzročitelj bilo kake bolezni po Kochovim postulatima, in glede na to da se celo Pasteur pred smtjo strinjal da je teorija o mikrobima (del virus) napačna, kaj pol pcr test išče??
Phahahahhaha— bejž no bejž.. nateg veliki nateg.
https://www.facebook.com/gustirnagusti/videos/3803150083061353
https://www.facebook.com/gustirnagusti/videos/3802772203099141
https://www.youtube.com/watch?v=YfyNIYr0x8c&feature=emb_logo
Mit o mikrobih – povzročiteljih bolezni
Kar boste prebrali v nadaljevanju, utegne v temeljih spremeniti vaše predstave o bolezni. Temelj, na katerega se opira medicinska doktrina ozadja bolezni, je vse prej kot trden.
Ob koncu devetnajstega stoletja se je v medicinskih krogih v Franciji bil ognjevit boj o tem, kako nastanejo bolezni. AntoinAntoine Bechampe Bechamp, drugo pa Louis Pasteur. Leta 1870 so medicinski strokovnjaki ognjevito privzeli Pasteurjevo mikrobiološko teorijo, po kateri so povzročitelji bolezni mikrobi. Interes medicinskih in farmacevtskih lobijev je prevladal in Pasteurjeva hipoteza je odrinila vse druge. Ljudje krivdo za svoje težave raje pripišejo drugim, v tem primeru skrivnostnim, zahrbtnim malim pošastim, kakor svojemu načinu življenja in prehranjevanja. Tako smo se uvrstili med nesrečne žrtve mikroorganizmov, obenem pa farmacevtskim tovarnam obilno polnimo žepe. A ne le to: doktorji medicine so se v navezi s farmacevti lahko razglasili za “edine rešitelje” zdravja, kar razglašajo še danes. Farmacevtska industrija ni brez razloga ena najbolje stoječih panog gospodarstva, zdravniki in medicinsko osebje pa niso brez razloga med najbolje plačanimi poklici. Obstajali sta dve struji, eno je vodil znanstvenik in profesor
Čeprav ga kot takšnega navajajo, Louis Pasteur, človek nizkotnega značaja, ni bil pravi oče bakteriologije. Resnični oče te znanosti je bil tihi profesor Antoine Bechamp, ki je skupaj z Bernardom in Tissotom Pasterurjevo teorijo argumentirano zavrnil. Za človeštvo zelo žalostna zgodba je, kako si je Pasteur s prevarami, krajo informacij in ponarejanjem eksperimentov pridobil najvišji ugled v medicinski znanosti. Tik pred smrtjo je priznal, da se je motil, toda njegova teorija je ostala steber današnje medicine.
Pasteur je trdil, da so za večino bolezni odgovorni virusi in bakterije, ki prodrejo v zdrava tkiva in jih napadejo. To naj bi izzvalo reakcijo imunskega sistema in vnetja, z nadaljnjim razmnoževanjem mikroorganizmov pa težke okvare tkiv. Trdil je, da je od vrste mikrobov odvisno, katera bolezen se bo razvila. Vpliv psihe, prehrane, dednih in drugih dejavnikov na pojav bolezni je popolnoma prezrl. Toda Pasteurjeve metode medicinske diagnostike se še zdaj uporabljajo v praksi: odkrije se žival ali človeka, ki je obolel za določeno boleznijo, izolira se mikroorganizme in jih prenese v tkivo zdrave eksperimentalne živali. Če ta zboli z enakimi simptomi, je to dokaz, da je vbrizgani mikroorganizem pravi povzročitelj.
Opisani proces je zelo dvomljiv, saj meji na enigmatiko. Simptom manj ali več pri ugotavljanju istovetnosti bolezni tu ne igra bistvene vloge. Ista bolezen se lahko izkaže z različnimi simptomi ali pa isti simptomi nastopajo pri več različnih boleznih. Zdravljenje s pogledom, kot ga je ponudil Pasteur, postane iskanje leka za simptome. Študentje medicine se sčasoma spremenijo v stroje, ki delujejo po načelu simptom-vzrok-bolezen-terapija in prenehajo misliti celostno ter s svojo glavo.
Koch in Pasteur, ki sodi na najbolj temne strani zgodovine znanosti, sta postavila temelje monomorfizma – doktrine, po kateri so oblike in barve mikroorganizmov stalne, sodobna medicinska znanost pa je pripravila celo paleto različnih antibiotikov za določene patogene klice. A teorija je v zmoti; monomorfizem ne more pojasniti marsikaterega očitnega pojava.
Prezrto dragoceno znanje
Bechamp in somišljeniki so prišli do kopice bistvenih ugotovitev, ki medicinsko doktrino slikajo povsem drugače. Bakterije ne nadzirajo organizma in niso sovražnice zdravja. Bakterije, “bacili” in virusi so normalna sestavina človeškega in živalskega telesa, predvsem krvi, kjer opravljajo zelo pomembne simbiotične naloge. Bakterijska flora koristi telesu in ga ne napada. Bechamp je dognal, da se oblika in lastnosti mikroorganizmov spreminjajo (to imenujemo pleomorfizem), v skladu z okolico, v kateri se nahajajo (tu so pomembni kislost, vsebnost kisika, koncentracija toksinov in prostih radikalov…). Organizem obolelega aktivno sodeluje v infekcijah, kar je v nasprotju s Pasteurjevim stališčem, da je organizem sterilen in le pasivna žrtev delovanja mikrobov. Teorijo pleomorfizma je temeljito obdelal in potrdil tudi namški raziskovalec Günther Enderlein, izumitelj mikroskopije temnega polja (dark field microscopy) in sanum terapije.
Mikroorganizmi so posledica in ne vzrok bolezni. Posamezna bolezen ni povzročena z določenimi mikrobi, pač pa je posledica določenih razmer in vzrokov – nezdravega življenja. Nastane, kadar je izločanje odpadnih produktov – večina od njih je kislih – iz telesa moteno ali preprečeno. Normalen celični mehanizem ustvarja odpadne produkte. Kar imenujemo bolezen, je pravzaprav kriza zastrupljenosti, toksemije, ko telo poskuša izločiti strupe, ki so se nakopičili zaradi napačnega načina življenja ali prehrane. Mikr
oorganizmi niso povzročitelji bolezni, pač pa pridejo na sceno po naraščajoči toksemiji, zakisanosti telesa s škodljivimi in odpadnimi snovmi, in pomagajo pri čiščenju, ki ga izvaja telo samo. V primeru bolezni mikrobi sprožijo fermentacijo, v primeru smrti pa gnitje. Hranijo se s strupenimi snovmi, ki jih najdejo v bolnem organizmu, in jih pripravijo za izločanje. Mikrobi nimajo moči nad zdravimi celicami.
Pri odkrivanju resničnih vzrokov bolezni je dal velik prispevek tudi oče naravne higiene in raziskovalec John Tilden.
Zgodba o mikroorganizmih
Zgodba o mikroorganizmih je mnogo kompleksnejša, kot verjamemo danes.
Bechamp se je z njimi poglobljeno ukvarjal in dognal, da izhajajo iz še manjših organizmov, mikrozym. Mikrozyme, imenovane tudi “protiti” ali “nanobi”, se nahajajo v krvi vseh živih bitij in – kakor gasilci – mirujejo, dokler delovanja telesa ne ogrozijo škodljive snovi. Takrat nastopi pretvorba, transmutacija, s katero se mikrozyma spremeni v bakterijo ali virus, ki takoj prične s svojo čistilno nalogo – požiranja strupenih snovi. Ko je ta končana, se znova povrnejo v svoje prvotno stanje mirovanja – v obliko mikrozyme.
Mikrozyme se nahajajo povsod. Bechamp jih je osamil iz skalnih gmot gorovja Francije in ugotovil, da se kljub nemogočim razmeram – vročina, mraz, voda, veter – ohranjajo in vedno znova oblikujejo. Pred tem so lahko na desetine milijonov let
mirovali. Imenoval jih je neuničljive delce življenja. V stanju porušenega ravnovesja se protiti pretvorijo v agente fermentacije – v viruse, bakterije ali gljivice; fermentirajo sladkor ali vino, zgoščajo mleko in povzročijo gnitje jajca. Fermentacija je preprost način hranjenja, po katerem sledi gnitje. Proces se odvije ob prisotnosti vode. Protiti, izolirani iz mamuta, ki je poginil pred 50.000 leti, so prenešeni v sladkorno raztopino pričeli živahno fermentirati. Protiti so neverjetno odporni: ne uniči jih niti žveplena kislinam, niti visoka temperatura 1300 stopinj C.
Nekateri (nepriznani) znanstveniki menijo, da so mikroorganizmi najpomembnejši del življenja na našem planetu, saj opravljajo bistvene, neobhodno potrebne funkcije v procesu življenja. Pravijo tudi tole: Če življenje lahko obstaja v skrajnih razmerah – v kamninah – potem zanj ni ovir nikjer v vesolju.
Pasteurjeva doktrina je v primeru bolezni pozornost z nas samih preusmerila na zunanje krivce oziroma na lažne povzročitelje. Namesto da bi se učili naravnega, zdravega življenja, nam polnijo glave s tem, kako se bojevati s sovražniki mikrobi. Kažejo nam vedno nove in nove sovražnike – bolezni in vnašajo v nas vse hujše strahove in tesnobo. Boj proti bacilom in virusom je postal vojna, ki jo bijemo ljudje v svojih glavah in s tem omogočamo dobro življenje tistim, ki to vojno podpirajo. Vsaka vojna je koristna za vo
jne dobičkarje – v tem primeru so to zdravniki in farmacevti. Zdravja vam ne prinesejo medicinski preparati; ti pogosto vnesejo le dodatno motnjo v proces zdravljenja.
Ena izmed genialnih domislic, s katerimi farmacevtska, prehrambena, športna in še kaka industrija še dodatno služi, je človekov “imunski sistem”.Ta, ki naj bi predstavljal obrambni sistem, rešilno vojsko telesa, naj bi bil zaslužen za odpornost in uspešen boj proti bolezni. Zato naj bi bilo zelo pomembno, da ga venomer krepimo – z vitamini, minerali, določenimi vrstami hrane, telesno vadbo ob posebnih pripomočkih… Toda imunski sistem je umeten miselni konstrukt, ki ga še nihče ni natančno opredelil in pojasnil. Nič zato. Važno je le, da ga nenehno krepimo.
Antoine Bechamp
Antoine Bechamp (1816-1908) je bil človek največjega formata, tako kot Nikola Tesla, in prava sramota je, da
je njegovo dragoceno delo pri tistih, ki se ukvarjajo z življenjem, zdravjem in medicino, tako malo poznano. Podobno kot je imel Tesla rešitv
e za človeštvo na področju energetske preskrbe, je Bechamp na področju zdravja človeštvu ponudil prave rešitve. Obema so preprečili uvedbo. Za dosežke s področja fermentacije, ukradene njemu, je l. 1897 Germa E. Buchner prejel Nobelovo nagrado. Zaradi izbrisa njegovega imena (za to ima velike zasluge Andrew Carnegie s podporo Johna D. Rockefellerja) in njegovih odkritij je moralo človeštvo skozi nepopisno trpljenje. Veren kot je bil, je sprva dobil podporo Cerkve, a ta ga je kasneje izobčila in njegova dela uvrstila na zloglasni Index prepovedanih knjig. To se je zgodilo poštenemu in vernemu človeku, medtem ko je bil podlež Pasteur deležen slave in občudovanja.
Bechamp je bil je profesor biologije, kemije, fizike, medicine, genetike, farmacije in velik praktik – vse obenem. Izd
al je veliko število dragocenih knjig. Že pred 150 leti, veliko prej kot so se pojavila sintetična zdravila, kemoterapija, obsevanje, kirurške odstranitve organov in cepljenja vseh vrst, je človeštvu ponudil prave razlage in odgovore ter varne, naravne, neškodljive in zelo učinkovite metode za ohranitev zdravja. Z njegovim znanjem (si) lahko pomagate na način, ki meji že na čudeže. Dandanašnji je položaj res težak. Za ohranitev zdravja in resnično zdravljenje bolezni si ne prizadeva niti medicina, še manj pa kaka od farmacevtskih družb. Osredotočajo se le na simptome in odpravljanje le teh s preparati, od katerih je lahko pacient odvisen vse do smrti. Stranski učinki preparatov k temu prispevajo svoj delež.
Vsemu temu se je moč izogniti zelo preprosto: z odgovornostjo za lastno zdravje – s pravim življenjskim stilom, pravo prehrano in higieno – miselno in telesno.
Če bi se skupina znanstvenikov zavzeto lotila pregleda Bechampovih del in uveljavila njegova spoznanja, bi bilo v kakem desetletju 90 odstotkov bolnišnic nepotrebnih.
Velik znanstvenik in raziskovalec Royal Raymond Rife, izumitelj zelo močnega mikroskopa in zdravnik, ki je z resonančno terapijo uspešno zdravil najhujše bolezni, tudi raka, je Bechampova dognanja potrdil. Njegov laboratorij so uničili, njega diskreditirali, njegove metode pa so utonile v pozabo.
Malokdo ve, da je večina medicinskih in farmacevtskih preparatov kot tudi vitaminov, narejena iz stranskih produktov pri proizvodnji nafte. Zato je bil predvsem v začetku, ko se je avtomobilska industrija šele razvijala, tu prisoten velik interes D. Rockefellerja.
Ali vam je znano, da beseda “farmacija”, “farmacevtski” izhaja iz grške besede, ki pomeni čarovnika, čarovništvo? Farmacevtska in petro-kemična industrija sta tesno povezani. To je prav tista industrija, ki je podprla Hitlerja pri izvedbi njegovega grozljivega načrta “očiščenja človeštva”.
Moderna medicina je nastala na temelju Darwinovega in Pasteurjevega nauka, dveh zgrešenih teorij. Nekateri “medicina” (medicine) pišejo kot mediSin, kar v prevodu pomeni”srednjeveški greh“.
Več o delu Bechampa berete v knjigi ‘Béchamp or Pasteur‘; avtor: E. Douglas Hume, British publication.
Oglejte si članek Zakaj pravzaprav zbolimo – klic, bakterij in virusov se ne moremo nalesti
Nemška sveta medicina prav tako dokazuje, da je stališče o mikrobih – povzročiteljih bolezni – mit.
Oglejte si odličen video s Helmutom Pilharjem (vklopite slovenske podnapise)
Vabljeni tudi k branju drugih besedil sekcije Bolezen in zdravje
Z inštituta STOP DEBILIZMU, brez službe sem zaradi tega ker noben nebo posegal v moje telo. Ti je to JASNO?
Natakni si kaj češ na gobec, boli me dupe, tvoja stvar, mene ne sili.
Pač jedli boste drek, to vam obljubim, tak kak ga jaz sedaj jem.
[/quote]
Kako boš pa partnerki brez službe kupil nove zobe?
Ni te bolezni , obstaja le čiščenje organizma od strupov (latinsko virusov).
Bil sem v stiku z osebo, ki je po 5 dneh zbolela za covidom. Jaz nisem. Naslednjič sva se videla po 2 mesecih, smo bili več časa skupaj in se pogovarjali. Tudi nisem zbolel. Verjetno ti ta podatek ne nuca preveč, ker je verjetno od osebe do osebe različno. Ampak tisti, ki so preboleli covid, naj bi bili po 2 dneh po zadnjem simptomu ok? No, če te je pa strah, si pa daš vmes en mesec lufta.
Koliko je kdo kužen je odvisno tudi od obnašanja posameznika in navad. Recimo ena tiha oseba z masko, ki čez 3 dni zboli je manj verjetno da te okuži, kot nekdo ki ves čas govori, ne nosi maske in hodite na malico skupaj.
Najverjetneje pa te oseba okuži, če se zaližeta, ko je bolna, razen če si že imun. 😛
Hahah dobro. Zalizovali se ne bomo, brez skrbi =D
Sta pa družinska člana in glede na to, da smo v stiku se vidimo pogosto, čeprav zdaj držimo distanco in se naj bi videli po 2 tednih. Od njegovih prvih simptomov je preteklo nekje 18 dni od drugega s simptomi pa bo 12 dni od zadnjega simptoma (samo da je ta bil že ok skoraj 3 dan)Mislim, da bi moralo biti dokaj varno?
Prvič, metoda PCR še nikoli ni bila odobrena za diagnostične namene. Njegov izumitelj Kary Mullis je že večkrat poudaril, da se tega testa ne sme uporabljati kot diagnostično orodje. To ključno dejstvo v javnem diskurzu preprosto zanika
2. Ali obstaja pandemija COVID-19 ali obstaja le testna pandemija polimerazne verižne reakcije (PCR)?
Natančneje, ali pozitiven rezultat testa PCR pomeni, da je posameznik okužen s SARS-CoV-2 in ima COVID-19 ali ne pomeni popolnoma nič v povezavi z okužbo s COVID-19?
Glede na to da nobeden virus nikoli ni bil izoliran in dokazan kot provzročitelj bilo kake bolezni po Kochovim postulatima, in glede na to da se celo Pasteur pred smtjo strinjal da je teorija o mikrobima (del virus) napačna, kaj pol pcr test išče??
Phahahahhaha— bejž no bejž.. nateg veliki nateg.
https://www.facebook.com/gustirnagusti/videos/3803150083061353
https://www.facebook.com/gustirnagusti/videos/3802772203099141
https://www.youtube.com/watch?v=YfyNIYr0x8c&feature=emb_logo
Mit o mikrobih – povzročiteljih bolezni
Kar boste prebrali v nadaljevanju, utegne v temeljih spremeniti vaše predstave o bolezni. Temelj, na katerega se opira medicinska doktrina ozadja bolezni, je vse prej kot trden.
Ob koncu devetnajstega stoletja se je v medicinskih krogih v Franciji bil ognjevit boj o tem, kako nastanejo bolezni. AntoinAntoine Bechampe Bechamp, drugo pa Louis Pasteur. Leta 1870 so medicinski strokovnjaki ognjevito privzeli Pasteurjevo mikrobiološko teorijo, po kateri so povzročitelji bolezni mikrobi. Interes medicinskih in farmacevtskih lobijev je prevladal in Pasteurjeva hipoteza je odrinila vse druge. Ljudje krivdo za svoje težave raje pripišejo drugim, v tem primeru skrivnostnim, zahrbtnim malim pošastim, kakor svojemu načinu življenja in prehranjevanja. Tako smo se uvrstili med nesrečne žrtve mikroorganizmov, obenem pa farmacevtskim tovarnam obilno polnimo žepe. A ne le to: doktorji medicine so se v navezi s farmacevti lahko razglasili za “edine rešitelje” zdravja, kar razglašajo še danes. Farmacevtska industrija ni brez razloga ena najbolje stoječih panog gospodarstva, zdravniki in medicinsko osebje pa niso brez razloga med najbolje plačanimi poklici. Obstajali sta dve struji, eno je vodil znanstvenik in profesor
Čeprav ga kot takšnega navajajo, Louis Pasteur, človek nizkotnega značaja, ni bil pravi oče bakteriologije. Resnični oče te znanosti je bil tihi profesor Antoine Bechamp, ki je skupaj z Bernardom in Tissotom Pasterurjevo teorijo argumentirano zavrnil. Za človeštvo zelo žalostna zgodba je, kako si je Pasteur s prevarami, krajo informacij in ponarejanjem eksperimentov pridobil najvišji ugled v medicinski znanosti. Tik pred smrtjo je priznal, da se je motil, toda njegova teorija je ostala steber današnje medicine.
Pasteur je trdil, da so za večino bolezni odgovorni virusi in bakterije, ki prodrejo v zdrava tkiva in jih napadejo. To naj bi izzvalo reakcijo imunskega sistema in vnetja, z nadaljnjim razmnoževanjem mikroorganizmov pa težke okvare tkiv. Trdil je, da je od vrste mikrobov odvisno, katera bolezen se bo razvila. Vpliv psihe, prehrane, dednih in drugih dejavnikov na pojav bolezni je popolnoma prezrl. Toda Pasteurjeve metode medicinske diagnostike se še zdaj uporabljajo v praksi: odkrije se žival ali človeka, ki je obolel za določeno boleznijo, izolira se mikroorganizme in jih prenese v tkivo zdrave eksperimentalne živali. Če ta zboli z enakimi simptomi, je to dokaz, da je vbrizgani mikroorganizem pravi povzročitelj.
Opisani proces je zelo dvomljiv, saj meji na enigmatiko. Simptom manj ali več pri ugotavljanju istovetnosti bolezni tu ne igra bistvene vloge. Ista bolezen se lahko izkaže z različnimi simptomi ali pa isti simptomi nastopajo pri več različnih boleznih. Zdravljenje s pogledom, kot ga je ponudil Pasteur, postane iskanje leka za simptome. Študentje medicine se sčasoma spremenijo v stroje, ki delujejo po načelu simptom-vzrok-bolezen-terapija in prenehajo misliti celostno ter s svojo glavo.
Koch in Pasteur, ki sodi na najbolj temne strani zgodovine znanosti, sta postavila temelje monomorfizma – doktrine, po kateri so oblike in barve mikroorganizmov stalne, sodobna medicinska znanost pa je pripravila celo paleto različnih antibiotikov za določene patogene klice. A teorija je v zmoti; monomorfizem ne more pojasniti marsikaterega očitnega pojava.
Prezrto dragoceno znanje
Bechamp in somišljeniki so prišli do kopice bistvenih ugotovitev, ki medicinsko doktrino slikajo povsem drugače. Bakterije ne nadzirajo organizma in niso sovražnice zdravja. Bakterije, “bacili” in virusi so normalna sestavina človeškega in živalskega telesa, predvsem krvi, kjer opravljajo zelo pomembne simbiotične naloge. Bakterijska flora koristi telesu in ga ne napada. Bechamp je dognal, da se oblika in lastnosti mikroorganizmov spreminjajo (to imenujemo pleomorfizem), v skladu z okolico, v kateri se nahajajo (tu so pomembni kislost, vsebnost kisika, koncentracija toksinov in prostih radikalov…). Organizem obolelega aktivno sodeluje v infekcijah, kar je v nasprotju s Pasteurjevim stališčem, da je organizem sterilen in le pasivna žrtev delovanja mikrobov. Teorijo pleomorfizma je temeljito obdelal in potrdil tudi namški raziskovalec Günther Enderlein, izumitelj mikroskopije temnega polja (dark field microscopy) in sanum terapije.
Mikroorganizmi so posledica in ne vzrok bolezni. Posamezna bolezen ni povzročena z določenimi mikrobi, pač pa je posledica določenih razmer in vzrokov – nezdravega življenja. Nastane, kadar je izločanje odpadnih produktov – večina od njih je kislih – iz telesa moteno ali preprečeno. Normalen celični mehanizem ustvarja odpadne produkte. Kar imenujemo bolezen, je pravzaprav kriza zastrupljenosti, toksemije, ko telo poskuša izločiti strupe, ki so se nakopičili zaradi napačnega načina življenja ali prehrane. Mikr
oorganizmi niso povzročitelji bolezni, pač pa pridejo na sceno po naraščajoči toksemiji, zakisanosti telesa s škodljivimi in odpadnimi snovmi, in pomagajo pri čiščenju, ki ga izvaja telo samo. V primeru bolezni mikrobi sprožijo fermentacijo, v primeru smrti pa gnitje. Hranijo se s strupenimi snovmi, ki jih najdejo v bolnem organizmu, in jih pripravijo za izločanje. Mikrobi nimajo moči nad zdravimi celicami.
Pri odkrivanju resničnih vzrokov bolezni je dal velik prispevek tudi oče naravne higiene in raziskovalec John Tilden.
Zgodba o mikroorganizmih
Zgodba o mikroorganizmih je mnogo kompleksnejša, kot verjamemo danes.
Bechamp se je z njimi poglobljeno ukvarjal in dognal, da izhajajo iz še manjših organizmov, mikrozym. Mikrozyme, imenovane tudi “protiti” ali “nanobi”, se nahajajo v krvi vseh živih bitij in – kakor gasilci – mirujejo, dokler delovanja telesa ne ogrozijo škodljive snovi. Takrat nastopi pretvorba, transmutacija, s katero se mikrozyma spremeni v bakterijo ali virus, ki takoj prične s svojo čistilno nalogo – požiranja strupenih snovi. Ko je ta končana, se znova povrnejo v svoje prvotno stanje mirovanja – v obliko mikrozyme.
Mikrozyme se nahajajo povsod. Bechamp jih je osamil iz skalnih gmot gorovja Francije in ugotovil, da se kljub nemogočim razmeram – vročina, mraz, voda, veter – ohranjajo in vedno znova oblikujejo. Pred tem so lahko na desetine milijonov let
mirovali. Imenoval jih je neuničljive delce življenja. V stanju porušenega ravnovesja se protiti pretvorijo v agente fermentacije – v viruse, bakterije ali gljivice; fermentirajo sladkor ali vino, zgoščajo mleko in povzročijo gnitje jajca. Fermentacija je preprost način hranjenja, po katerem sledi gnitje. Proces se odvije ob prisotnosti vode. Protiti, izolirani iz mamuta, ki je poginil pred 50.000 leti, so prenešeni v sladkorno raztopino pričeli živahno fermentirati. Protiti so neverjetno odporni: ne uniči jih niti žveplena kislinam, niti visoka temperatura 1300 stopinj C.
Nekateri (nepriznani) znanstveniki menijo, da so mikroorganizmi najpomembnejši del življenja na našem planetu, saj opravljajo bistvene, neobhodno potrebne funkcije v procesu življenja. Pravijo tudi tole: Če življenje lahko obstaja v skrajnih razmerah – v kamninah – potem zanj ni ovir nikjer v vesolju.
Pasteurjeva doktrina je v primeru bolezni pozornost z nas samih preusmerila na zunanje krivce oziroma na lažne povzročitelje. Namesto da bi se učili naravnega, zdravega življenja, nam polnijo glave s tem, kako se bojevati s sovražniki mikrobi. Kažejo nam vedno nove in nove sovražnike – bolezni in vnašajo v nas vse hujše strahove in tesnobo. Boj proti bacilom in virusom je postal vojna, ki jo bijemo ljudje v svojih glavah in s tem omogočamo dobro življenje tistim, ki to vojno podpirajo. Vsaka vojna je koristna za vo
jne dobičkarje – v tem primeru so to zdravniki in farmacevti. Zdravja vam ne prinesejo medicinski preparati; ti pogosto vnesejo le dodatno motnjo v proces zdravljenja.
Ena izmed genialnih domislic, s katerimi farmacevtska, prehrambena, športna in še kaka industrija še dodatno služi, je človekov “imunski sistem”.Ta, ki naj bi predstavljal obrambni sistem, rešilno vojsko telesa, naj bi bil zaslužen za odpornost in uspešen boj proti bolezni. Zato naj bi bilo zelo pomembno, da ga venomer krepimo – z vitamini, minerali, določenimi vrstami hrane, telesno vadbo ob posebnih pripomočkih… Toda imunski sistem je umeten miselni konstrukt, ki ga še nihče ni natančno opredelil in pojasnil. Nič zato. Važno je le, da ga nenehno krepimo.
Antoine Bechamp
Antoine Bechamp (1816-1908) je bil človek največjega formata, tako kot Nikola Tesla, in prava sramota je, da
je njegovo dragoceno delo pri tistih, ki se ukvarjajo z življenjem, zdravjem in medicino, tako malo poznano. Podobno kot je imel Tesla rešitv
e za človeštvo na področju energetske preskrbe, je Bechamp na področju zdravja človeštvu ponudil prave rešitve. Obema so preprečili uvedbo. Za dosežke s področja fermentacije, ukradene njemu, je l. 1897 Germa E. Buchner prejel Nobelovo nagrado. Zaradi izbrisa njegovega imena (za to ima velike zasluge Andrew Carnegie s podporo Johna D. Rockefellerja) in njegovih odkritij je moralo človeštvo skozi nepopisno trpljenje. Veren kot je bil, je sprva dobil podporo Cerkve, a ta ga je kasneje izobčila in njegova dela uvrstila na zloglasni Index prepovedanih knjig. To se je zgodilo poštenemu in vernemu človeku, medtem ko je bil podlež Pasteur deležen slave in občudovanja.
Bechamp je bil je profesor biologije, kemije, fizike, medicine, genetike, farmacije in velik praktik – vse obenem. Izd
al je veliko število dragocenih knjig. Že pred 150 leti, veliko prej kot so se pojavila sintetična zdravila, kemoterapija, obsevanje, kirurške odstranitve organov in cepljenja vseh vrst, je človeštvu ponudil prave razlage in odgovore ter varne, naravne, neškodljive in zelo učinkovite metode za ohranitev zdravja. Z njegovim znanjem (si) lahko pomagate na način, ki meji že na čudeže. Dandanašnji je položaj res težak. Za ohranitev zdravja in resnično zdravljenje bolezni si ne prizadeva niti medicina, še manj pa kaka od farmacevtskih družb. Osredotočajo se le na simptome in odpravljanje le teh s preparati, od katerih je lahko pacient odvisen vse do smrti. Stranski učinki preparatov k temu prispevajo svoj delež.
Vsemu temu se je moč izogniti zelo preprosto: z odgovornostjo za lastno zdravje – s pravim življenjskim stilom, pravo prehrano in higieno – miselno in telesno.
Če bi se skupina znanstvenikov zavzeto lotila pregleda Bechampovih del in uveljavila njegova spoznanja, bi bilo v kakem desetletju 90 odstotkov bolnišnic nepotrebnih.
Velik znanstvenik in raziskovalec Royal Raymond Rife, izumitelj zelo močnega mikroskopa in zdravnik, ki je z resonančno terapijo uspešno zdravil najhujše bolezni, tudi raka, je Bechampova dognanja potrdil. Njegov laboratorij so uničili, njega diskreditirali, njegove metode pa so utonile v pozabo.
Malokdo ve, da je večina medicinskih in farmacevtskih preparatov kot tudi vitaminov, narejena iz stranskih produktov pri proizvodnji nafte. Zato je bil predvsem v začetku, ko se je avtomobilska industrija šele razvijala, tu prisoten velik interes D. Rockefellerja.
Ali vam je znano, da beseda “farmacija”, “farmacevtski” izhaja iz grške besede, ki pomeni čarovnika, čarovništvo? Farmacevtska in petro-kemična industrija sta tesno povezani. To je prav tista industrija, ki je podprla Hitlerja pri izvedbi njegovega grozljivega načrta “očiščenja človeštva”.
Moderna medicina je nastala na temelju Darwinovega in Pasteurjevega nauka, dveh zgrešenih teorij. Nekateri “medicina” (medicine) pišejo kot mediSin, kar v prevodu pomeni”srednjeveški greh“.
Več o delu Bechampa berete v knjigi ‘Béchamp or Pasteur‘; avtor: E. Douglas Hume, British publication.
Oglejte si članek Zakaj pravzaprav zbolimo – klic, bakterij in virusov se ne moremo nalesti
Nemška sveta medicina prav tako dokazuje, da je stališče o mikrobih – povzročiteljih bolezni – mit.
Oglejte si odličen video s Helmutom Pilharjem (vklopite slovenske podnapise)
Vabljeni tudi k branju drugih besedil sekcije Bolezen in zdravje
[/quote]
Kerry Mullis je že leto in pol mrtev, zato zelo težko kaj pove.
Kerry Mullis je že leto in pol mrtev, zato zelo težko kaj pove.
[/quote]
Pa ja obstaja nekaj posnetih intervjujev z avtorjem PCR testa.
Leta 2019 je umrl zato, ker ga je farmakomafija pospravila, da je uporabila njegove teste za drug namen kot so bili narejeni. Ni edini, ta mafija je pospravila cel kup vrhunskih strokovnjakov, največ v Ameriki, ki so dokazali škodljive posledice nekih zdravil in cepiv.
Pa ja obstaja nekaj posnetih intervjujev z avtorjem PCR testa.
Leta 2019 je umrl zato, ker ga je farmakomafija pospravila, da je uporabila njegove teste za drug namen kot so bili narejeni. Ni edini, ta mafija je pospravila cel kup vrhunskih strokovnjakov, največ v Ameriki, ki so dokazali škodljive posledice nekih zdravil in cepiv.
[/quote]
Kerry Mullis je umrl pri 74 letih zaradi pljučnice. Če bi imel covid-19, bi rekli, da je bil že star in da taki pač umirajo.
Vsekakor pa ni dočakal začetka pandemije covid-19, da bi lahko karkoli komentiral v zvezi s PCR testiranjem, zato se mi zdi čisto brezzveze, da ga sploh citirate.
Kerry Mullis je umrl pri 74 letih zaradi pljučnice. Če bi imel covid-19, bi rekli, da je bil že star in da taki pač umirajo.
Vsekakor pa ni dočakal začetka pandemije covid-19, da bi lahko karkoli komentiral v zvezi s PCR testiranjem, zato se mi zdi čisto brezzveze, da ga sploh citirate.
[/quote]
ni umrl zaradi pljučnice, ampak so ga umorili. Vprašaj njegove sorodnike, ne mafijo, ki je podplačala tako policijo kot tožilce, da niso spisali prijave….in ja on je izjavil, da ti testi NISO PRIMERNI ZA DIAGNOZO!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
ni umrl zaradi pljučnice, ampak so ga umorili. Vprašaj njegove sorodnike, ne mafijo, ki je podplačala tako policijo kot tožilce, da niso spisali prijave….in ja on je izjavil, da ti testi NISO PRIMERNI ZA DIAGNOZO!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
[/quote]
Mrtvi Kerry Mullis je izjavil, da PCR testi niso primerni za diagnozo covid-19? To bi pa res rada slišala.
Mrtvi Kerry Mullis je izjavil, da PCR testi niso primerni za diagnozo covid-19? To bi pa res rada slišala.
[/quote]
seveda ni mogel reči, da so neprimerni za diagnozo COVID, ampak za korona viruse itd….saj si covida takrat še niso izmislili, pravzaprav so si ga že izmislili, ampak on še tega ni vedel. Povedal je da ni primeren za diagnostiko, da bi z njim diagnosticirali korona viruse (ni samo SARS-COV-2 korona virus). sicer pa si tole poglej 3 minute
https://www.youtube.com/watch?v=iWOJKuSKw5c&feature=youtu.be
Mrtvi Kerry Mullis je izjavil, da PCR testi niso primerni za diagnozo covid-19? To bi pa res rada slišala.
[/quote]
Avtor testa je izjavil, da njegov izum ni namenjen diagnostiki nalezljivih bolezni. Ni govoril o kovidu, ampak o diagnostiki nalezljivih bolezni. Še enkrat ponovim? Test je narejen za raziskovalne namene! Uporaben je v kriminalistiki in sodni medicini za identifikacijo povzročitelja ali žrtve kaznivih dejanj. Torej odkriva našo DNK in s tem se ni za igrat. Mafija ne išče virusa, ampak duhovni gen VMAT2, ki pomeni Vesicular Monoamine Transporter. Ta nova cepiva med drugim delujejo tako, da onemogočijo vklapljanje tega gena. Zdaj v času apokalipse/razodetja je ta gen zelo pomemben in večina bo pogruntala, zakaj je tako.
Avtor testa je izjavil, da njegov izum ni namenjen diagnostiki nalezljivih bolezni. Ni govoril o kovidu, ampak o diagnostiki nalezljivih bolezni. Še enkrat ponovim? Test je narejen za raziskovalne namene! Uporaben je v kriminalistiki in sodni medicini za identifikacijo povzročitelja ali žrtve kaznivih dejanj. Torej odkriva našo DNK in s tem se ni za igrat. Mafija ne išče virusa, ampak duhovni gen VMAT2, ki pomeni Vesicular Monoamine Transporter. Ta nova cepiva med drugim delujejo tako, da onemogočijo vklapljanje tega gena. Zdaj v času apokalipse/razodetja je ta gen zelo pomemben in večina bo pogruntala, zakaj je tako.
[/quote]
Rečem, da si prfuknjen. Jao. Korona mi je pokazala, kok ste prfuknjeni eni. Upam, da te ne poznam. Sj pomoje te ne, ker debilov se že cel lajf ogibam.