Peek & Cloppenburg MARIBOR – Zelo slaba nakupovalna izkušnja

Po napornih delovnikih sem le našel čas, da kupim par cunj. Ker nisem tip, ki bi ga nakupovanje zelo veselilo pač, če se le da probam po najmanjši liniji odpora najti kaj dobrega. Ponavadi grem v kakšno večjo trgovino, kjer so dobro založeni tako, da ne skačeš od trgovine do trgovine. Torej grem v Peek & Cloppenburg v Mariboru – Europark. V 2 urah (ne vem če je to dosti ali ne), sem le našel 3 izdelke, 1 jopo, 1 hlače ter 1 kratko majco, ki so mi bili O.K. ter se odpravim na blagajno. Cena izdelkov je bila 220€, majca je bila znižana na 30€. Vse lepo in prav ampak potem pa že na blagajni opazim, da je par šifov na majci malo čudnih (par šifov se je končalo z belim cvirnom, majca je bila pa temne barve). Opazil sem pa zgolj zato, ker je bil na majci madež in sem potem še malo bolj podrobno vse skupaj pogleda. Skratka rečem trgovini, da samo skočim na oddlek, da vidim ali so tudi ostale majice tako zašite. Preverim zadevo in ne, ostale majice imajo lep zaključek brez tega belega cvirna. Bila je še ena v moji velikosti ampak je imela pa drugo napako (2 majhni luknjici zgoraj blizu ovratnika), tako da sem rekel ajd bom pa tole vzel. Prosil sem če mi lahko dajo vsaj 10{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} dodatnega popusta na majčko (To bi bilo 3€), pa je rekla trgovka da ne gre. Vljudno prosim, če lahko pride poslovodja, nakar pride ženska srednjih let, ki pove enako – da ne gre. Da lahko majco dajo iz prodaje, popusta pa ne morejo dat. Prosim, če lahko pride vodja trgovine, najprej se zgovarja da je ona vodja no potem pa le pride še ena “višja” po rangu. Enaka zgodba tudi iz njene strani. Vprašam jih, če se jim zdi to pošteno in sprejemljivo? Namreč moj nakup bi znašal 220€, v njihovo trgovino sem šel v dobri veri, da nekaj kupim. V današnjih časih, ko nam časa vedno premanjkuje pa se mi zdi da 2 uri tudi ni tako malo.
Vem, da je bila izbira moja, ni me noben silil, da grem k njim ampak vseeno. Prodajali so izdelek, ki mi je bil zelo všeč in bi ga želel kupit. Žal, res žal je imela majca majhno napako, kako lahko trgovec pričakuje da bom ta izdelek kupil po napisani ceni? Vzel bi ga če bi že v naprej bilo nekje označeno, da ima mogoče manjšo nakapico, ne pa da to ugotovim jaz. Potem pa ne bi bili pripravljeni sklenit majhnega kompromisa, da se kot kupec ne počutim opeharjenega. Seveda je proti vsem mojim načelom, da bi lahko z njimi sklenil posel pod temi pogoji in sem rekel, da prav, da potem pač žal ne bom kupil, ampak sem jim tudi povedal, da ta poslovna praksa ni pravilna. Trgovka me je še vprašala če bom kupil samo hlače in jopo pa sem rekel, da ne. Seveda da ne bom kupil, s takšnim odnosom do ljudi nikdar in nikoli več v Peek & Cloppenburg. Jutri bom poklical še vodstvo in vprašal če res zagovarja takšno poslovno politiko. Poslal bom pa tudi pismo na sedež podjetja, da vidimo kako in kaj. Zdi se mi, da je v teh časih takšen odnos, “kupi ali pusti” totalno zgrešen. V končni fazi sem prišel v trgovino v dobri veri, da si nekaj kupim. Vodja trgovine me je na koncu še naduto vprašala, “ja kaj če bi vam znižali izdelek te 3€ bi ga pa kupili?” Seveda bi ga kupil, ne gre se za 3€ ali 30 centov ali 30€, gre se za nek dober poslovni odnos.
Sam ne kupujem veliko, mi je pa kolega pred časom razlagal, da je kupil v Masu čevlje na razprodaji, mislim, da so bili minus 50. Ker je pred nakupom na njih opazil še neko čisto majčkeno napakico, pa so mu na blagajni dali še dodatni 20{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} popust. Skratka, to je nekaj normalnega kar lahko pričakuješ od poštenih trgovcev, ki dajo nekaj na svoje stranke.
Odnos Peek&Cloppenburga pa je za moje mišljenje totalno zgrešen. Res škoda, ker so mi bile zadeve res všeč, ampak sem principen in etičen človek, njihov odnos pa je bil totalno zgrešen.

Naj omenim še, da sem poslovodji predlagal, da se mi na kakeršen koli način kot trgovina v dobri veri do svojega kupca približajo. Na kakeršen koli način. Naprimer, lahko bi mi dala voucher za 10{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} popust pri naslednjem nakupu nad 100€. Karkoli. Pa žal ni šlo. Pravi da ni možno. Sedaj me pa zanima, ali imajo res tako strogo politiko ali pa je poslovodja tako zavrta in prepričana sama vase, da dejansko ignorira ljudi okoli sebe in se obnaša pokroviteljsko in naduto do svojih strank?

Za slovnične napake se opravičujem. Ne najdem pa možnosti urejanja besedila.

V bistvu nisem vsega bral samo do kjer sem ugotovil da si navaden “balkanc”. Če piše da ne 100 € je pač 100 € če ti ne paše pojdi drugam ali pa kupi drugič ko bo več popusta. Jaz osebno bi te steral ven.

Vsaka trgovina ima svojo poslovno politiko in oni imajo pač tako, kot si jo doživel.

Meni je smešno, da si tako prosjačil za tisti popust, jaz tega nikoli ne bi naredila. Če bi opazila napako, bi, v kolikor bi bila mnenja, da je izdelek zaradi nje vreden manj, to omenila na blagajni. Če bi me zavrnili, bi izdelek pač kupila brez popusta, ali pa ga vrnila. Brez pregovarjanja.

Konec koncev nismo na tržnici v Istambulu in kupec mora vedeti, da preko poslovnih praks neke trgovine ne more iti. Če si se ob vsem tem počutil tako zelo prizadetega, tam raje ne kupuj več, vsekakor pa ne nadleguj vodstva s lastnimi pogledi na to, kakšno poslovanje bi morale njihove trgovine imeti.

Rajšhodi v poceni trgovine – tam ti ponudijo popuste…. nevem kje je problem? Visoka cena, kvaliteta, ce nebos kupo bo pa drugi…. izi..

Ni res in še enkrat ni res. Pa kaj potem, če je vprašal? Vsak lahko vpraša, če imajo kakšen popust – kar tako. Tu pa je bilo vprašanje popusta celo obrazloženo! Sem bila enkrat v knjigarni, kjer sem vprašala, če ima neka knjiga popust. Pa so rekli, da ne, da je popust na to knjigo samo na spletu. Ampak – kaj? Sem vprašala in dobila odgovor, namesto da se žrem, ali bi lahko bil popust ali ne.

Tudi sama vprašam za dodatni popust, če opazim manjšo napako na oblačilu ali pa, če gre za zadnji kos apatata, pohištva, ki je bilo razstavljeno v prodajalni. Če dobim popust prav, če ne, pač presodim ali kupim ali pustim. Prodajalci so samo v službi, ponavadi nič krivi, politike trgovin so različne. Tudi če so čudne, se s tem ponavadi ne obremenjujem.

Sem miljon procentov na vaši strani. Za moj denar želim brezhiben izdelek, z nič tolerance napake na izdelku!

Kar se pa tiče popusta, je pa samo odnos, kako prihajajo stranki naproti.
Nekateri trgovci si preveč upajo!

Ni res in še enkrat ni res. Pa kaj potem, če je vprašal? Vsak lahko vpraša, če imajo kakšen popust – kar tako. Tu pa je bilo vprašanje popusta celo obrazloženo! Sem bila enkrat v knjigarni, kjer sem vprašala, če ima neka knjiga popust. Pa so rekli, da ne, da je popust na to knjigo samo na spletu. Ampak – kaj? Sem vprašala in dobila odgovor, namesto da se žrem, ali bi lahko bil popust ali ne.
[/quote]

Čakaj malo, seveda ni nič narobe, če je možakar vprašal za popust. Narobe je to, da se je tisto vprašanje sprevrglo v izsiljevanje, moledovanje, sitnarjenje…. zdaj pa še grozi, da bo preko užaljenih pisem nadlegoval vodstvo.

Ob takih situacijah si prav želim, da bi imela svojo trgovino. Če bi jaz kupovala v Peek & Cloppenburg in bi se mi to zgodilo – namreč, da bi videla napake na blagu, bi obleke vrnila na obešalnik oz. pač pustila v garderobi. Ko grem v H&M vedno pregledam obleke, še preden jih pomerim. Ker je možno, da se bo našla kakšna napaka ali bo kaj raztrgano – od vseh teh, ki so obleke pomerjali ipd.

Morda bi popust v tvojem primeru dala kakšna s.p. – privat trgovina, takšna, kot je Peek & Cloppenburg, pa ne. Trgovina je prvo kot prvo v tuji lasti. Delati pač morajo tako, kot jim narekujejo. Že tako verjetno nihče ne bo želel kupiti takšne obleke – če bo to pravočasno opazil. Potem pa si ne morejo delati še minusa s tem, da bi tebi dali popust. Bodo na.dr.ka.li koga drugega, ki bo pač šel v trgovino, izbral in plačal. Ponavadi se ljudem, ko doma opazijo napako na blagu, niti ne ljubi spet nazaj v trgovino kregat.

Hodiš po razprodajah, fehtaš dodatne popuste, kličeš nadrejene in potem boš še pisal in se pritoževal? Get a life.

Nič ne fehtam, saj sem rekel, da se ne gre za denar, gre se za princip. Če ti prodajaš nekaj kot, da je novo pa dejansko ni – ima izdelek napako. Ni povsem logično, da daš stranki v dobri veri nekakšen dodaten popust? Gre za tudi za odnos do kupca, za zadovoljstvo kupca, za to, da se kupec ne počuti opeharjenega. Konec koncev sem zadevo kupoval v trgovini in ne na bolhi, boljšem sejmu itn, kjer bi blago iz druge roke ali pa blago z napako bilo nekaj sprejemljivega.

No, meni se je nekaj podobnega zgodilo v New Yorkerju. Hlače brez gumba. Prav tako sem želela popust in ga nisem dobila. Raje so hlače poslali k vragu. Pa to še ni vse. Iz mene se je prodajalka še norca delala, saj je trdila, da gumb JE. Rezervni je bil, ja, pravi je bil pa odtrgan. In si ni dala dopovedati, da gumba ni, ker rezervni je pač rezerva in ni mišljeno, da si ga bom po nakupu morala še sama montirati.
Pa sem jim prav tako poslala še pisno pritožbo (na prodajalkino nesramno obnašanje), pa se jim ni zdelo vredno niti odgovoriti.

cela drama za 3€:)))

Ni res in še enkrat ni res. Pa kaj potem, če je vprašal? Vsak lahko vpraša, če imajo kakšen popust – kar tako. Tu pa je bilo vprašanje popusta celo obrazloženo! Sem bila enkrat v knjigarni, kjer sem vprašala, če ima neka knjiga popust. Pa so rekli, da ne, da je popust na to knjigo samo na spletu. Ampak – kaj? Sem vprašala in dobila odgovor, namesto da se žrem, ali bi lahko bil popust ali ne.
[/quote]

Čakaj malo, seveda ni nič narobe, če je možakar vprašal za popust. Narobe je to, da se je tisto vprašanje sprevrglo v izsiljevanje, moledovanje, sitnarjenje…. zdaj pa še grozi, da bo preko užaljenih pisem nadlegoval vodstvo.
[/quote]

Grem stavit, da si ti ena od zagrenjenih prodajalk 😛

A ti razumeš pomen besede: PRINCIP ????????

Če si načelen človek potem se ne gre za denar. Iskreno povedano sem bil razočaran, zelo razočaran. Ni se šlo za denar ampak za odnos. Če prodajaš nekaj kot novo, pa ima napako, kako si lahko tako nadut in pričakuješ da bo to stranka dejansko kupila. Popusta ne daš, ker imaš takšno politiko. Zame je to zgrešena politika in nekulturen odnos trgovca do svojih strank.

Aja pa preden bo kdo narobe mislil, da sem kakšen skopuh ali pa žid. Ko gremo na kavo in če je runda 8e, plačam z 10e in pustim 2e napitnine. Nisem skopuh ali žid. Ne gre se za 3€, niti za 30€ niti za 300€. Na srečo imam odlično plačano službo in ne rabim razmišljat na vsak euro. Ne morem pa si dovolit, da se bo nekdo tako pokroviteljsko obnašal do mene. Češ, “kupi ali pusti”, kljub temu, da je napaka na njihovi strani. Razumem, da se nekateri raje uklonite, pustite zadevo in greste drugam ali pa če vam je všeč kupite. Jaz pač nikoli nisem bil tak človek, vedno v življenju sem živel in delal pošteno, nočem nič takega, kar ne bi bilo samo po sebi umnevno. Nisem pa hlapec.

No, meni se je nekaj podobnega zgodilo v New Yorkerju. Hlače brez gumba. Prav tako sem želela popust in ga nisem dobila. Raje so hlače poslali k vragu. Pa to še ni vse. Iz mene se je prodajalka še norca delala, saj je trdila, da gumb JE. Rezervni je bil, ja, pravi je bil pa odtrgan. In si ni dala dopovedati, da gumba ni, ker rezervni je pač rezerva in ni mišljeno, da si ga bom po nakupu morala še sama montirati.
Pa sem jim prav tako poslala še pisno pritožbo (na prodajalkino nesramno obnašanje), pa se jim ni zdelo vredno niti odgovoriti.
[/quote]

Zelo mi je žal. da si imela podobno izkušnjo in da kljub svoji pritožbi vodstvu nisi prejela neke poštene kompenzacije ali vsaj odgovora, kar je za moje pojme najmanj kar bi kot neka “resna” trgovina morali narediti.

Mislim, da velja tisti Cankarjev rek, da smo slovenci hlapci. To trgovci pridno izrabljajo v svoj prid. V večini jim očitno uspeva in se zato držijo teh zgrešenih poslovnih praks, kot se pijanec drži plota.

Če ima kdo kakšnega prijatelja v tujini, predvsem na zahodu, naj se malo pozanima. Tak odnos trgovcev, kot ga doživljamo pri nas je tam zelo zelo redek. Če se pa že zgodi in se kot kupec pritožiš vodstvu so zadeve zelo hitro sankcionirane ti pa dobiš nekaj kot kompenzacijo.

Naprimer ena anekdota kolega ki zivi v Avstriji. V Saturnovi trgovini je nakupoval, pa je bil trgovec do njega nevljuden, niti ne tako nevljuden ampak neprijeten, namrgoden. Skratka nekaj kar ne pričakuješ od prodajalca. Klical je na Dunaj, kjer ima Saturn sedež in jim povedal kaj se je zgodilo.
Čez 20min ga je iz Saturnove poslovalnice poklical omenjeni prodajalec in se mu opravičil ter ga prosil, če bi lahko enkrat ko utegne prišel nazaj v trgovino, da mu lahko da voučer za 50€.

Meni deluješ kot en zateženec. Pa da se ti da prosjačit za popust. Če je rekla ne, bi majico vzel ali pa pač vrnil. In da se ti da zdaj pisat take litanije in traktate in še pritožbe boš pošiljal. Mogoče enostavno nimajo v sistemu nekih izrednih popustov. Pa ravno to, da se držiš nekih principov kot pijanec plota nakazuje, da si izjemno težka in neprilagodljiva ter trmasta oseba. Upam, da ti prepovejo vstop v trgovino in o tvojem teženju obvestijo še vse druge trgovine: )

Ja, tudi meni se zdiš zatežen do amena. Madona, a nimaš življenja. Nimaš družine, otrok, da se ubadaš z nekimi principi. Če ti je všeč, kupiš, če ne, pač ne. Simpl. Saj to ni edina štacuna v Mariboru.

Saj ne vem če naj komentiram ali ne? 🙂 Ljudje, ki se držimo principa in načel smo v poslovnem svetu spoštovani. To nima nobene veze z tem, da ne bi bili prilagodljivi, daleč od tega. Tudi to, da je principen človek trmast človek, kot ti misliš ni res. Principen človek, človek, ki živi po določenem principu velja za načelno osebo, ki ga imajo ljudje radi in se lahko nanj zanesejo saj se drži dogovorov. Trmast človek je človek, ki kljub temu, da dokazi govorijo da ne dela prav, “trmari” in dela še vedno v tej smeri. SSKJ ti bo pomagal pri nadaljni obrazložitvi.
Tudi jaz upam, da mi prepovedo in jih lahko potem odškodninsko tožim, čeprav je šansa za kaj takšnega verjetno enaka temu, kot da bi zadel na loteriji. 🙂

Jaz sem pa kupila v Leclerku zlate uhane za hčerko. Ker ji niso bili ravno všeč, sem prosila, če jih lahko zamenjajo. Prodajalka jih ni hotela, ko sem pisala na upravo, pa sem dobila nesramen odgovor, da okuženih uhanov ne zamenjujejo. Od takrat me v tej trgovini ne vidjo več.

Če ti je bila majica tako zelo všeč, zakaj nisi namesto teženja za popust vprašal, ali imajo morda v kateri drugi poslovalnici enako in ti jo lahko dostavijo?

Če imajo takšno politiko nedeljenja popustov, jo pač imajo. Niso ne prva ne zadnja takšna trgovina. Sama sem podobno doživela že nekajkrat. Pač vprašam, če je na določen izdelek iz tehtnega razloga dobiti dodaten popust. Včasih ga dajo, včasih ne. In jaz se potem odločim, ali ga vseeno kupim ali ne.
Pa mi v primerih, ko so se raje odločili izdelek umakniti iz prodaje, ni zdelo niti najmanj potrebno delati cele panike iz njihove odločitve, četudi se mi je zdela nesmiselna.

P.S.: In ja, 2 uri za 3 izdelke je veliko časa.

Saj ne vem če naj komentiram ali ne? 🙂 Ljudje, ki se držimo principa in načel smo v poslovnem svetu spoštovani. To nima nobene veze z tem, da ne bi bili prilagodljivi, daleč od tega. Tudi to, da je principen človek trmast človek, kot ti misliš ni res. Principen človek, človek, ki živi po določenem principu velja za načelno osebo, ki ga imajo ljudje radi in se lahko nanj zanesejo saj se drži dogovorov. Trmast človek je človek, ki kljub temu, da dokazi govorijo da ne dela prav, “trmari” in dela še vedno v tej smeri. SSKJ ti bo pomagal pri nadaljni obrazložitvi.
Tudi jaz upam, da mi prepovedo in jih lahko potem odškodninsko tožim, čeprav je šansa za kaj takšnega verjetno enaka temu, kot da bi zadel na loteriji. 🙂
[/quote]

Ma ne vem, kdo te lahko spoštuje, če narediš celo štalo zaradi treh evrov 🙂
To pač ni frajersko, ampak je bedno. Kul frajer ne bi težil trgovkam, ki imajo verjetno določena pravila. Saj bi ti v končni fazi vsaj poslovodkinja res lahko dala tisti popust, samo če ti ga ni hotela dat, bi se ji, če bi bil kul frajer lepo zahvalil za prijaznost in rekel, da boš 200 evrov pač nekje drugje potrošil. In bi bi je pomežiknil in dostojanstveno odšel iz trgovine ter šel zapravljat keš drugam. Pa saj ni tista jebena majčka edina na svetu, ki ti je bila všeč.
Saj je ok imeti principe, samo ti zelo zelo pretiravaš. Ustavi se in probaj pogledat na zadevo od zunaj, torej kot da gledaš nekoga drugega, kako teži trgovkam za tri evre popusta. Mogoče se ti bo slika zazdela smešna. Če pa ne, ti pa pač ni pomoči 🙂

S tem se ne strinjam.
V poslovnem svetu so cenjeni ljudje, ki vedo, kdaj morajo biti vztrajni, kdaj pa je bolje popustiti in skleniti kompromis.

Zateženih trmastih ljudji, ki rinejo preko trupel, nihče ne mara in spoštuje, četudi so morda s svojim pristopom uspešni.

Včasih je pač enostavno potrebno presoditi, katere bitke je smiselno bojevati, katerih pa ne.