PERMISIVNA VZGOJA
Moja mala ima obdobje trme (malo več kot dve leti), vedno ko si česa žali sitnari.
Če sitnari za banalnosti enostavno preusmerim njeno pozornost, ko pa gre “za resne” zadeve ne popustim.NPR.: Noče dati rokice, ko sva na sprehodu, enostavno se ustaviva in čakava, da da rokico..
Nimam pa navade jo siliti, ko je možnost jo vprašam, česa si želi. NPR.: Ali bi raje jabolko ali banano?
V knjižnici si sama izbira knjigice, ki jih bova brali.
Zanima me, ali sem premila? Nanjo ne kričim, ko kakšno ušpiči (namenoma: po tem ko je bila 10 x opozorjena, jo posedem na stolček in “mora” odsedeti kazen).Knjig na temo vzgoje sem prebrala veliko, a menim, da je še vedno potreben individualen pristop. Včasih človek ne ve, kaj je prav in kaj ne.
Sestra pri pediatrinji me je “okregala”, ker jo preveč učim, češ da jo silim. Meni se ne zdi, a se motim?Sama dosti berem, mala prav tako uživa v gledanju knjigic, je pa res, vedno ji vse “razlagam” na dolgo in široko. Vedno je vsa ponosna, ko atju “prebere” knjigo. Pravljico “obnovi” po svoje s pomočjo slik. Dobro že pozna barve in šteje, to se je naučila s ščipalkami za perilo. Rada “pomaga”, ko obešam perilo mi podaja ščipalke, hkrati poveva barvo in število ščipalk, ki mi jih da, jih potrebujem za majčko, …
A res pretiravam?
Malo sem napisala svoje dvome, dileme, komentarjev bom vesela.
Hvala, lp
Moje najmočnejše stališče o vzgoji je, da prav noben splošno razširjeni vzgojni vzorec ne deluje na vseh otrocih. Zato me izredno moti, ko svečeniki te ali one vzgojne šole svoj opevajo in zagovarjajo svoj pristop kot edino pravilen in zveličeven do te mere, da zahtevajo, da naj DRŽAVA preko državne REPRESIJE nek vzgojni vzorec in vzgojno šolo vsili tudi drugim staršem (svečenike in zagovornike neke vzgojne šole pa s tem povzdigne na raven edinozveličevne in brezprizivne “stroke”, ki ima funkcijo razsodnika in seveda do s strani državno zagotovljene monopolne rente v obliki plalačil za njihove terapevtsko-svetovalne storitve, ki so se jihstarši z otroci, ki so označenio za problematične dolžni posluževati.
Zdaj pa še moje mnenje o permisivni vzgoji:
Danes je permisivna vzgoja prikrita v druge oblike. Eno ste že omenili, gre za ideologijo indigo otrok (ja res gre za celotno generacijo, ki jo vzgaja prva generacija staršev, ki je bila deležna permisivne vzgoje).
Druge prikrite oblike permisivne vzgoje pa so še: pozitivno starševstvo, Glasserjeva teorija “svobodne izbire”, Jesper Juul s svojim sloganom o postavljanju meja (z veliko čvekanja, še najraje zjutraj, ko se otrok vrže po tleh in ste na tem, da zamudite v službo…)
V slovenskih institucijah (CSD, sodišča, psihiatrija, šole…) je permisivna vzgoja in njene inačice tako ali tako edina paradigma, ker vso odgovornost za slabo vedenje otrok iz nekompetentnosti “stroke” zvrača na “svobodno voljo” (po definiciji zrelih otrok).
Glavna svečenica uradne institucionalne doktrine permisivne vzgje v Sloveniji je dr. Ljubica Marjanovič Umek. Predlagam vam, da si še 1x pogledate zadnje Poglede Slovenije in dobro (res dobro) poslušate njeno stališče. Vso odajo je punca nabijala o tem, kako ta ali oni ukrep NE DELUJE. Niti enkrat samkrat pa ni povedala, kaj pa naj bi po njenem mnenju PREVERJENO delovalo. Glede na to, da se po raznih institucijah valja že vse svoje odraslo življenje, pri čemer gredo kazalci o škodljivih navadah slovenske mladine samo še navzdol, je (vsaj zame) to edino merilo o njeni strokovnosti.
Pa še to … noben od psihologov, ki javno nasprotujejo permisivni vzgoji, ni zaposlen v nobeni javni instituciji (CSD, šola).
Moja teorija je, da je vsak otrok drugačen. Nima jih smisla predalčkat. In neumno je določat, kaka je pravilna vzgoja. Pri enem otroku bo bolje delovala ena stvar, pri drugem druga. Seveda je veliko odvisno tudi od tega, kaj želimo z vzgojo doseči. Će želimo otroka vzgojiti v osebo, ki vedno spoštuje pravila, se pridno nauči vse, kar mu nekdo pove in temu slepo verjame, je vedno strog in urejen,… potem ga bomo verjetno drugače vzgajali, kot nekoga, ki naj bi razmišljal s svojo glavo, jemal življenje kot priložnost,…
Enim daš v roke knjigo o črvih, da se nauči vsega kar mora znat, drugemu pa kepo zemlje s črvom notri.
Včasih preveč gledamo na svoje izkušnje, pozabimo pa na to, da so naši otroci drugačni od nas, in dva si nista enaka. Vzgojo in učenje je torej, po mojem mnenju, najbolj smiselno prilagodit vsakemu otroku posebaj, najti neko zdravo kombinacijo med represijo in permisijo.
Mnenje, da so otroci, s katerimi imajo učitelji probleme v šoli nevzgojeni je po mojem napačno. Problem je samo v našem šolskem sistemu, ki predvideva, da se vsi otroci najlažje učijo iz knjig in da je višek vzgoje, če uspeš naučit otroka, da sedi toliko ur na riti in je tiho. Nekateri so prirojeno mirni. Ko daš dvoletnika v kot in se tam dve uri na miru igra. Tak otrok bo tudi v šoli brez problema sedel na miru. Ampak to je prirojeno. Drugi otrok, ki že od malega lovi mravlje po tleh, po vseh štirih, bi se tudi v šoli lažje učil z iskustvenim delom namesto s predavanji. V bistvu je predpisano, kako naj otrok razmišlja, koliko otrok v določeni starostni skupini zmore. Odstopanja šola bolj težko prebavlja. Problem je že, če otrok uporablja svojo glavo za razmišljanje izven okvirov v učbeniku. Jaz sem celo slišala kritiko od zaposlene v šoli, ker otroku dovolim prezahtevne fizične aktivnosti za njegovo starost. Celo prekomerno gibanje in razvijanje gibalnih sposobnosti so uokvirili. Pa ne govorim o vrhunskem športu ampak prezanju po plezalih na igrišču, na katerega sem otroka vozila od rojstva. Ker drugi enako stari otroci ne zmorejo splezat do vrha je neodgovorno, da to dovolim jaz mojemu otroku.
Zame je vzgoja, da otrok nekaj naredi, ko ga prosiš. Moj otrok, ki je do sedaj v šoli veljal za neprilagojenega, doma pospravi, počisti, naredi… že preden ga prosim. Torej sem ga vzgojila dobro. Je priden za delat. Uboga, če ga za kaj prosim ali če česa ne dovolim. Ne bom pa rekla ne, če hoče prekopat del travnika, da ugotovi, katere živali tam živijo, pa čeprav bi kak starš mogoče rekel, da je to slaba vzgoja. Kak drugi otrok pa na kako tako idejo o prekopavanju travnika niti ne bi prišel in bi bil čisto zadovoljen s tistim, kar piše v knjigi.
Kako bi izgledalo, če bi bili na svetu vsi enaki? Želimo vzgojiti narod robotov?
Gledanje TV je nagrada?
Verjetno je/bo tudi računalnik/internet nagrada?
Meni osebno je to največja neumnost! Da otrokom bereš knjige je že ok, ampak preberi še ti kako knjigo in se nauči otroka naučiti, da koristno uporablja TV in računalnik, da je to lahko koristna tehnologija, ne pa za nagrado![/quote]
jap, odkar moj 8letnik gleda Davinci Learning, je naša hiša ratala znanstveni laboratorij in vprašanji, na katere res nimam odgovora, ni ne konca ne kraja ….. da ne omenjam vseh teorij, fizikalnih zapletov, analiz kemijskih preizkusov in vsestranskih zagonetk, o katerih poslušam od jutra do večera … fascinantno!
s tehnologijo pa otrok itak gor raste …
Ok zakaj je gledanje TV nagrada…to ne pomeni, da jo ne gledata, jo. Ampak nisem pa tista mama, ki raje otroke postavi pred TV kot da bi se z njim ukvarjala. V knjigih marsikaj najdeš, enako na netu in računalnik uporabljata za kaj bolj pametnega kot igranje igric. Stvar pa je zelo preprosta, ko opravita vse kar morata, lahko gledata TV, sta pred compu ali se igrata. Pa veste kaj imata raje, gledanje tisoč in ene enciklopedije in oddaj iz katerih se kaj naučita. Zvečer pa risanka tud paše.
Kaj sem po izobrazbi…mal pogugli, pa boš našla. In ja, veliko se ukvarjam z otroci, predvsem pa s starši, ki so prepričani, da imajo vedno prav in da so vsi, ki jim kaj rečejo psihopati itd.
In ja vsak otrok je svet zase in vsak rabi svoj pristop. Je pa res da ljubezen in strogost dajeta rezultate. Preveč ljubezni in neka glupa lastana prepričanja pa pol delajo otroke take kot jih…
In 1-2 kaj ima varanje skupnega z otroci. Očitno pa spadaš med tiste, ki slepo verjamejo, da se partner en dan zbudi in iz čiste zlobe nategne prvo, ki pride mim.
Za mamo z otrokom, ki ima ADHD! Nista vidva kriva in ne se ozirat na druge. Če sta v kakšnem društvu, tako vesta kako takšnega otroka vzgajat, za ostale pa naj vam ne bo mar. Že to dovolj pove, da je večina prepričanih, da so to otroci, ki imajo preveč energije, ne dojamejo pa tega, da so to otroci, ki nimajo dovolj energije, da bi se ustavili. Podobno kot da greste teč, telo vam sporoča, da ne morete več, vi pa se fizično ne morete ustavit.
Takele mamo…
Pri nas je gledanje TV skoraj kazen, ker televizijo gledamo predvsem za preganjanja dolgčasa. To pomeni, ko je vreme preslabo, da bi se podili po igrišču ali hodili po gozdu, ko mama nima časa, in se otrokom nič ne da…. Sicer pa v zadnjem času največkrat vklopita National geografic, pa se včasih kar priklopita na zaslon, sploh 9-letnik, če je kaka zanimiva tema na sporedu. Tudi TV ni tako slaba izbira, da je le ni preveč.
Če bi me zanimalo kdo si, bi že…ampak me ne.
Sem pa navajena že tega, da se najdejo osebki, ki pluvajo po meni. Najtaboljš so odvetniki na sodišču. Pol na koncu pa dobijo dolg nos, ko sodnica odloči na osnovi mojega mnenja in ne na osnovi mnenja, ki ga je podala uradna izvedenka.
Dajte me presenetit in napisat kar še nisem slišala.
Samo ne začni debate o tem, čigavo mnenje upoštevajo sodniki. Včasih se vprašam, zakaj sploh dodeljujejo sodne izvedence. Načeloma upoštevajo tisto mnenje, po katerem lahko najbolj neutralno razsodijo, pri čemer lahko odgovornost za slabo sodbo pripišejo drugemu, t.i. strokovnjaku. Videla sem sodbe, kjer so upoštevali del mnenja sodnega izvedenca, drugi del istega mnenja pa ne. Videla sem tudi sodbe na podlagi mnenja sodnega izvedenca, čeprav je sodni izvedenec mnenje napisal ker je tako sodišče zahtevalo, ne da bi videl osebo o kateri je pisal mnenje. Zato mi sodniki oz. sodbe, ki se opirajo na mnenje kakega strokovnjaka o samem strokovnjaku ne pove nič. Prej dobi tak strokovnjak slabšalno noto, pa čeprav je za to kriv sodnik in ne nujno strokovnjak s svojim slabim delom.
Aleka Gabrovec je ena teologinja v osnovi in doktorantka družinske medicine, učila se je sveto pismo, pa zaradi seksa nekam skrenila in začela preučevati spolnost človeka z živaljo in jo odsvetovati. Pa kako se sploh moreš vmešavat v vzgojo otrok! Zanima te v strokovnem smislu, zakaj ljudje seksajo z živalmi, to je prvi rezultat pri meni :
http://simonasolinic.wordpress.com/tag/alenka-gabrovec/
Alenka Gabrovec, ali lažeš, da sodišče upošteva tvoje kakršnokoli mnenje, mogoče pa je bil slučaj. Ni te na seznamu sodnih izvedencev. Ne na psihologji ne na psihiatriji. Če pa ja, pa se opravičujem. Lahko preveri vsak sam. Ti so v osnovi psihologi.
kako pa boš otroka vzgajal drugače kot po svojih prepričanjih? Če si npr. kristjan in živiš kot kristjan, boš v tem duhu vzgajal tudi otroka, ravno tako muslimani, budisti itd.
Ampak ja, saj vemo kako je s tem, to da ne smeš vzgajati otroka po svojih prepričanjih velja v našem komunizmu le za kristjane, vse ostalo je pa v redu in velja toleranca.
otroka se ne vzgaja ampak je v bistvu prepuščen samemu sebi, je šef in starši mu v vsem ustrežejo, ima same pravice in nobene dolžnosti.
Pri nas to promovirajo levaki in ne samo promovirajo ampak zakonsko vsiljujejo vsem. Če si namreč samo drzneš otroka prositi, da pospravi sobo ali odnese smeti imaš že na vratu socialno, ker so bile grobo kršene njegove pravice, kaj bi bilo šele če ga grdo pogledaš ali povzdigneš glas – verjetno sodišče in zapor.
Kam taka vzgoja pelje pa vidimo, popolno nespoštovanje staršev in ostalih ljudi, pa v bistvu tudi samih sebe. Sebi pa je vse dovoljeno. Mladina zapita, zadrogirana, nasilna, samodestruktivna, promiskuitetna, mlade frklje pri petnajstih imajo za sabo že več seksualnih izkušenj kot kakšna porno zvezda itd.