Naslovnica Forum Starševski čvek Permisivna vzgoja

Permisivna vzgoja

Zdravo!
Naj predpostavim, da nimam (še) otrok. študiram na pedagoški in trenutno obravnavamo temo vzgoje in sicer so mi zelo zanimivi temelji permisivne vzgoje. Kolikor sem razumela, temelji na tem, da se da otroku veliko pravic in malo dolžnosti. Torej otrok se lahko obnaša, po svoji volji in je zelo malo kazni za taka in drugačna dejanja. Sedaj me zanima, vsi ki ste starši in imate majhne otroke, se strinjate s to vzgojo ali se vam zdi, da otrok pač rabi kakšne kazni oziroma bolj trdno vzgojo. Sama sem mnenja, da vsak otrok ima določene pravice in vsakega otroka je potrebno spoštovati ne glede na to kakšen je. Ampak v današnjih časih je po mojem mnenju preveč v ospredju to, da lahko otrok dela kar mu srce poželi in tudi če se grdo obnaša oziroma se ne ravna po nekih pravilih ni kaznovan, in seveda potem so tej otroci (ne vsi, ampak večina) razvajeni. Pri tem nočem nobeneg obtoževat al karkoli, samo vem da ko sem jaz bla v osnovni in to je bilo kakih 15 let nazaj, so še vedno obstajale kazni in je moja mama ne glede na to kar je bilo dala vedno prav učiteljem. Tukaj mislim, na to da sem se včasih grdo obnašala, kaj preveč rekla, v tistih primerih ko bi bila lahko tiho. Nikoli ni šla proti učiteljem, saj je takrat bilo edino pravilno. in mislim da tudi sedaj bi mogli učenci, vendar predvsem starši spoštovati učitelje in ne samo nih, ampak tudi ostale odrasle in vrstnike.

Tukaj me zanima vaše mnenje, če je res permisivna vzgoja nekaj pozitivnega in v dobrobit otroku.

Hvala za vaše odgovore.

Močno dvomim, da si bila prisotna pri urah slovenskega jezika v osnovni in srednji šoli. Preden postaneš pedagog in dobiš naziv profesor, vzemi slovnico v roke.
In, če res študiraš na pedagoški, potem bi, kaj je to permisivna vzgoja, morala vedeti.

Jaz menim, da je permisivna vzgoja zelo pozitivna, ampak jo je treba znati izvajati, kar pa žal zna le malo ljudi. Kazni niso potrebne, mora pa starš dopustiti negativne posledice, da se otrok iz njih kaj nauči. Seveda ne tako, da trpi okolica.

Si pa večina ljudi v Sloveniji permisivno vzgojo zelo napačno predstavlja in tudi ko pri nekem otroku ni nobene vzgoje, kaj šele permisivne, ljudje za to krivijo permisivno vzgojo, ki je pač dežurni grešni kozel.

https://iskreni.net/vzgoja-in-starsevstvo/vzgoja/600-avtoritarna-permisivna-in-socutna-vzgoja.html

Permisivne vzgoje absolutno ne odobravam.
Moji otroci pravijo, da je bila moja vzgoja demokratična.

Ti samo pridi v šolo pogledat kaj je permisivna vzgoja oz. kaj iz take vzgoje zrase.

Permisiven po definiciji pomeni, da otroku dovolis prevec in ne obstoja razlika med tem, kako se tako vzgojo dojema v Sloveniji ali, recimo, v Ameriki. Permisivna vzgoja ne vzgaja otroka za zivljenje, ampak za egoisticno in nesrecno eksistenco v odraslem delu zivljenja in zato je taka vzgoja zame oblika zanemarjanja otrok.

Tako anekdotna porocila, kot strokovne studije prihajajo do istega zakljucka; odrasli, ki so imeli permisivno zgojo, imajo obcutek vecvrednosti, imajo obcutek, da jim je svet dolzan zivljenje, da se svet vrti okoli njih. Imajo tudi veliko vec depresije. Depresije zato, ker svet ne vraca s permisivnimi ukrepi , kar je zanje velik sok. Ti ljudje se kot odrasli zelo tezko ali sploh ne prilagajajo. Posledicno trpi njihov zakon, ce so sploh zmozni najti ustreznega partnerja, prav tako imajo tezave s sluzbo in v sluzbi.

pred tem če-jem ni vejice … niti slučajno!

Tabela je bolj tako-tako. To kar je tu označeno za permisivno vzgojo, v resnici bolj spada v kategorijo”NI VZGOJE”. Jaz si pod permisivno vzgojo predstavljam to, kar oni nazivajo sočutna oz. demokratična. Zdaj so pač dali neko novo ime, ker je permisivna prišla na slab glas, ker je ljudje večinoma ne znajo izvajati in jo potem obtožujejo za vse. In enako bo z “demokratično vzgojo”, če se pojem razširi.

Permisivno vzgojo se grejo starsi da imajo mir pred mulcem. Po domac povedan ne da se jim z njim ukvarjat. Ko gre kaj narobe so krivi vsi ker ne stekajo njihovga mulcka. Ce bi bila uciteljicaa pametna tako kot so starsi bi mu dovolila med poukom spilat igrce na mobiju in mulc ne bi sitnaril. Sploh ce bi imela kaj soli v glavi mu ne bi mobija vzela,logicno da je mulc znoru ker je bilo prvic nekomu mar da bi se kaj naucil.Ampak ker je neumna kdo ji je kriv. Starsi vejo najbolje mulcu das vse da je mir pred njim.
E to je permisivna vzgoja v prevodu mulc deli kar hoces sam mir mi daj.

evo, permisivno vzgojo lahko kar na svojem primeru študiraš. Lahko delaš kar želiš, nimaš pa nikakršnih odgovornosti.

Al morebiti sploh veš ne, da si že v naprej nezaposljiva? Ravno danes je bilo po dnevniku, da zaposlujejo čistilko in prosvetarja v eni osebi…

pred tem če-jem ni vejice … niti slučajno![/quote]

Je! Ker je stavek “če res študiraš na pedagoški” – vrinjen stavek.

evo, permisivno vzgojo lahko kar na svojem primeru študiraš. Lahko delaš kar želiš, nimaš pa nikakršnih odgovornosti.
Al morebiti sploh veš ne, da si že v naprej nezaposljiva? Ravno danes je bilo po dnevniku, da zaposlujejo čistilko in prosvetarja v eni osebi…[/quote]

Kaj pa je to takega. Na japonskem cistijo solo sami ucenci, ucitelji jih nadzirajo.

Ko sem delala v tujini, je lastnik nase majhne firme vsak dan sam posesal vse pisarne, kose smo spraznili sami, tajnica je pocistila kuhinjo, malo pa mi sami, ker smo si bili sami snazilka. Nikjer ni toliko vihanja nosov nad snazilkami in njihovim delom kot v Sloveniji.

pred tem če-jem ni vejice … niti slučajno![/quote]

Je! Ker je stavek “če res študiraš na pedagoški” – vrinjen stavek.[/quote]

In je povsem odvec, zato je tudi vejica odvec.

Je! Ker je stavek “če res študiraš na pedagoški” – vrinjen stavek.[/quote]

In je povsem odvec, zato je tudi vejica odvec.[/quote]

Avtor stavka je ta vrinjeni stavek dal notri zato, ker je TA “dvom” želel poudariti. V tem primeru stavek ni odveč.
Če ga daš ven, potem seveda ni več vejice.

Jao, zdaj se gremo slovnico, vzgoja je pa na psu?! ;))

Permisivna vzgoja ali nevzgoja ali vsi alternativni izrazi, ki jih poskušajo ljudje iznajt za neprisotnost vzgoje oziroma za kritje lastne lenobe, opravičevanje lastne nesposobnosti za resno vzgojno delo, rezultirajo v neodgovornem, razvajenem posamezniku. Drugače ne more biti. Dobra stvar za druge je, da ima ta posameznik (ki je deležen te sorte “vzgoje”) več problemov sam s sabo kot ga imajo drugi z njim (na žalost takšna “vzgoja” bremeni tudi druge). Resničen problem pa imajo (nič krivi nič dolžni – a enkrat se morajo s tem soočit) tisti, ki so “vzgojeni” na ta način.

Ja, točno to, v smislu “če te mama ni vzgojila, te bojo pa drugi (šefi, sodelavci, prijatelji…) To je šele neprijetno za takega nevzgojenca.

Tabela je bolj tako-tako. To kar je tu označeno za permisivno vzgojo, v resnici bolj spada v kategorijo”NI VZGOJE”. Jaz si pod permisivno vzgojo predstavljam to, kar oni nazivajo sočutna oz. demokratična. Zdaj so pač dali neko novo ime, ker je permisivna prišla na slab glas, ker je ljudje večinoma ne znajo izvajati in jo potem obtožujejo za vse. In enako bo z “demokratično vzgojo”, če se pojem razširi.[/quote]

Prav , če si ti tako predstavljaš.
Jaz si ne.
Zame sta permisivna vzgoja in demokratična vzgoja milje daleč narazen.

In je povsem odvec, zato je tudi vejica odvec.[/quote]

Avtor stavka je ta vrinjeni stavek dal notri zato, ker je TA “dvom” želel poudariti. V tem primeru stavek ni odveč.
Če ga daš ven, potem seveda ni več vejice.

Jao, zdaj se gremo slovnico, vzgoja je pa na psu?! ;))[/quote]
Vsaka svoje mlati, resnica pa je takšna: z ali brez IN se vejica med IN in ČE ne piše! Saj gre za sestavljen veznik. Enako kot “medtem ko”, ” pa čeprav” in podobno …
Vejice na tem mestu ni, z ali brez IN pred ČE.

evo, permisivno vzgojo lahko kar na svojem primeru študiraš. Lahko delaš kar želiš, nimaš pa nikakršnih odgovornosti.
Al morebiti sploh veš ne, da si že v naprej nezaposljiva? Ravno danes je bilo po dnevniku, da zaposlujejo čistilko in prosvetarja v eni osebi…[/quote]

Kaj pa je to takega. Na japonskem cistijo solo sami ucenci, ucitelji jih nadzirajo.

Ko sem delala v tujini, je lastnik nase majhne firme vsak dan sam posesal vse pisarne, kose smo spraznili sami, tajnica je pocistila kuhinjo, malo pa mi sami, ker smo si bili sami snazilka. Nikjer ni toliko vihanja nosov nad snazilkami in njihovim delom kot v Sloveniji.[/quote]

Ne rabiš meni teh stvari govoriti, sem tudi sama nekaj lajfa preživela. Avtorca pa ne ve, da ne ve ,da ne ve…

Pa ne, da se po vseh teh desetletjih še vedno učite o permisivni vzgoji? Zdaj bi morala biti že v naftalinu.
Svoje otroke spoštujem in jih upoštevam.
Imamo malo pravil, ki so stalna. Imamo tudi pravila, ki so fleksibilna in se spreminjajo hkrati z otrokovo starostjo, dojemanjem. Postopno dodajam nove odgovornosti, večino si pa itak naložijo kar sami.
Učitelje spoštujem, če svoje delo opravljajo odgovorno. To se hitro vidi… Ker pa so nekateri učitelji sami rasli v permisivnem okolju, so postali bodisi borderline bodisi patološki narcisi. Neodgovorni, razvajeni in nič krivi in predvsem nespoštljivi do otrok. Pred takim z mirno vestjo svoje otroke branim.

Nisem prebrala vsega. Mi je blo dovolj prve par stavkov. Najprej te bom vprašala nekaj:
Se ti lahko obnašaš kakor želiš zdaj ko si odrasla? Kjerkoli – v šoli, doma, v trgovini, na avtobusu,…? Lahko počneš kajr želiš, kjerkoli n kadarkoli? Občutiš posledice svojega obnašanja in ravnanja?

Ko si si tole odgovorila se vprašaj še kako bi sprejela vse te posledice če bi se lahko obnašala kakro želiš kjerkoli ni kadarkoli želiš? Bi zdržala? Ali bi se stiska izrazila v samopoškodovanju, škodovanju drugih, depresiji, živčnem zlomu ali celo samomoru?

Dejstvo je da permisivna vzgoja ni dobra. Ja ima dobre temelje da otroku pusti biti to kar je. Vendar ne pozna pravega načina kako to speljat s tem da se otroku tudi nauči funkcinirati v širši družbi brez ekstremnih škodljivih odzivov na posledice njegovega obnašanja.

Da otroku dovolimo biti to kar je moramo pustiti da izrazi svoja čustva in občutja. A ga naučimo to narediti na primeren način. Hkrati se moramo zavedati da je ok če se po trgovini vrže po tleh če nekaj močno želi. Pa kaj če nas drugi gledajo ko budale. Narobe je če otroku zaradi tega izpada popustimo. Ne smeme. Zakaj bi? Da se bo naučil da s takimi izpadi doseže vse kar si zamisli? Ne. Otroka poberemo, ga z objemom pomirimio povemo da to ni ok, ga vprašamo kako se počuti po izpadu in kako se počuti glede na to da ne bo dobil tisto kar želi. Otroka poslušamo. Ampak ne popustimo! Povemo mu kako drugič na bolj primeren način izrazi frustracijo in jezo. Meje morajo biti. Tak izpad se potem mogoče še enkrat ponovi in potem nikoli več. Preizkušeno. Enako je pri vseh drugih zadevah. Otroka moramo sprejemati takega kot je in pustiti da se izraža. A stojimo za postavljenemi mejami. Veliko se pogovrajamo in skušamo skleniti neke kompromise ki so sklupu postavljenih meja in hkrati sprejemljivi otroku. Seveda sem pristaš kazni kot posledica otrokovega neprimernega obnašanja in ravnanja ampak tako da otrok ni ponižan in nima občutka zapuščenosti. Če se vrnem na primer metanja po tleh v trgovini je že dovolj velika kazen da ne dobi tistega kar želi kar je logična posledica njegovega obnašanja. Ne bi bilo logično v tem primeru prepovedati računalnika ali risank… bi bilo pa to logično če bi npr. iz šole prinesel slabe ocene ki so posledica tega da se ni učil ampak visel pred tvjem in računalnikom cel dan pred testom. Nekako tako gre pri nas…

Trda vzgoja ala fizično kaznovanje je itak brezvezno ker se s tem sprosti samo naša jeza (očitno nas nihče ni naučil kako se s tem čustvom pravilno spoprijeti in ga primerno izraziti). Učinek je samo momentalni. Pa še to zaradi strahu. Res želimo da bi se nas naši otroci bali?

Permisivna vzgoja je slaba , med drugim zato, ker otroku čisto od majhnega da napačno
podobo o sebi, o ljudeh okoli njega, o svetu.
Permisivna vzgoja otroka postavi na PRVO MESTO v družini, on je tisti, ki odloča, njega se
“uboga”, on lahko dela vse, kar hoče, on komandira vse okoli sebe. Vsi drugi so na svetu samo
zato, da izpolnjujejo njegove potrebe.
Realnost ni taka. Otrok je po družinski hierarhični lestvici na ZADNJEM mestu. Seveda se ga
ščiti, neguje, skrbi zanj – ne dovoli pa se mu, da prevzame kontrolo nad dogajanjem v družini,
enostavno zato, ker tega še NI SPOSOBEN. On ne more in ne zna biti ALFA, tudi ne sme.
Ko gledam očeta, mamo, babico in dedka – štiri odrasle ljudi, ki neumorno skačejo okoli enega
dveletnega bitja in mu berejo želje iz oči – mi je slabo. Ko gledam povsem tuje ljudi, ki zaradi
enega takega bitja v trgovini, restavraciji, šoli, predstavi itd. itd. – ne morejo opravljati tega, kar
so se namenili, ko jih malo bitje KONTROLIRA z dovoljenjem svojih staršev….mi je spet slabo.
Najslabše jih pa odnese tak otrok – prej ali slej se mora soočiti z realnostjo – da namreč NI on
glavni, da ne odloča o vsem, da se mora podrejati situacijam in drugim ljudem – in na to nikakor
ni pripravljen, Takrat šele nastopijo travme, včasih nastane tudi krepka škoda….

Aja, še dodatek, da ne bi kdo iz tega razbral, da podpiram fizično kaznivanje in rigirizne kazni –
jih ne.
Če otroku od majhnega pokažemo, kje je njegovo mesto in kdo je tisti, ki sprejema končne
odločitve v družini, gre komot brez vpitja in brez udarcev.
Preverjeno in preizkušeno.

Avtor stavka je ta vrinjeni stavek dal notri zato, ker je TA “dvom” želel poudariti. V tem primeru stavek ni odveč.
Če ga daš ven, potem seveda ni več vejice.

Jao, zdaj se gremo slovnico, vzgoja je pa na psu?! ;))[/quote]
Vsaka svoje mlati, resnica pa je takšna: z ali brez IN se vejica med IN in ČE ne piše! Saj gre za sestavljen veznik. Enako kot “medtem ko”, ” pa čeprav” in podobno …
Vejice na tem mestu ni, z ali brez IN pred ČE.[/quote]
Ne gre za sestavljen veznik, ampak vrinjen stavek, zato vejica JE! Sestavljen veznik bi bil npr v: In ce bo dez, potem izlet odpade. To je pa cisto druga struktura stavka.

Permisivna vzgoja (dopuscanje ravnanj, ki so sicer oznacena kot nedopustna) na eni strani ima bistveno prednost pred vsemi ostalimi oblikami, ker otroka na pot v svet odraslosti nauci vsaj necesa, kar druge oblike praviloma ne – da je otrok sam sebi stars.

Ko tak otrok postane polnoleten tako ne potrebuje uvajanja v to, da ga sedaj nihce ne bo vec spodbujal (silil) k pocetju, do katerega ne cuti veselja. Tega je navajen ze celo svoje zivljenje. Otroci, katere so starsi usmerjali v t.i. primerno vedenje pa se znajdejo pred velikim izzivom, kako ohranjati enako stopnjo doseganja rezultatov brez da bi kdo ves cas bdel nad njimi.

________________________________________________________________________________________________________ » Respect My Existence or Expect My Resistance! «

New Report

Close