Pes, psa, psu …
Se zgodi, da tudi lektorji kdaj kaj spregledajo… Še posebno, če morajo popraviti ne vem koliko člankov v kratkem roku. Je pa res, da dandanes ljudje skoraj ne znajo pisati več, tudi tisti, od katerih bi se pričakovalo, da bodo znali. Npr. enkrat sem pomagala lektorirati neko doktorsko disertacijo, pa me je skoraj kap. Če ne bi vedela, bi mislila, da je tisto napisal (slovnčično gledano) nekdo, ki nima niti srednje šole končane… Groza, skratka.
Hvala za dobre želje, vikend je bil kar OK.
Sem tudi nekaj brskal po Delovih edicijah od prejšnje sobote in nedelje, ampak nisem našel nič od tistega kar sem navajal. Vendar to ne pomeni, da S PSMI ni bilo. Bom še pogledal. Vsekakor pa bom v bodoče pazil na to, da bom navedel točen vir, stran, članek in magari še odstavek.
Najlepša hvala za trud. V prihodnje se priporočam za naslov članka, za odstavek pa se bom že sama potrudila.
Pregledala sem Nedelo 19. septembra. Psi so bili največkrat omenjani v Meršolovem pismu iz Londona, vendar so bili sklanjani pravilno, tudi dvakrat v orodniku. A to seveda ne pomeni, da so bile pravilne oblike rabljene tudi drugod v časopisu. Napake si gotovo niste izmislili.
Res bom hvaležna še za kakšno tako opozorilo.