V knjižnici sem rezervirala knjigo Peskovnik Boga Otroka, ki naj bi bila fantastično branje,…. Po 3 mesecih čakanja sem jo le dočakala – pa je sploh ne morem prebrat, ker mi ne potegne. Tako obupne knjige še nisem brala.

Ste jo brale?

Je bila komu všeč?

Hehe, ravnokar sem na Knjižnih moljih komentirala Paniko. Ki jo prodajajo kot blazno smešno, pa se mi sploh ni zdela. Pa kar hitro najdem hec, če se le da. 🙂
Tako da če je ta knjiga istega ranga, me niti ne čudi.

men je bla svetovna. krasna knjiga. sem se precej nasmejala. dosti boljša od panike.

okusi so različni…

Enako; čakala sem jo dva meseca in jo do polovice neprebrano nesla nazaj. Knjiga, ki pravzaprav ni treba, da bi bila napisana, kaj šele prebrana.
Desi Muck je, kot vse kaže, zmanjkalo idej in se kar nekaj sili.
Za moj okus (in tudi pripomba knjižničarke) – bedno…

ja men je bla fajna knjiga

Meni jo je prinesel Božiček (beri: najdražji), ki jo je izbral bolj kot ne po naključju. Začetek je še kar obetaven, potem se pa začnejo klamfarije in (za moje pojme) mal preveč lovski štosi, da bi knjigo lahko štela med resno literaturo. Moram priznat, da sem jo bolj na silo prebrala do konca.

meni je že naslov brezvezen, kaj naj bi sploh pomenil?

peskovnik boga otroka je ime filozofije / religije, ki jo “izumi” glavna junakinja knjige in potem se vrti vse okoli tega. na kratko gre pri tej religiji za to, da je bog en velik otrok, ki dela napake in da ga imamo vsi v sebi. meni se zdi fajn parodija na vse mogoče šarlatane, ki prodajajo svojo resnico, pa najsi gre za religijo ali shujševalne tablete.

ne morem verjet da je ta knjiga folku v glavnem bedna

pa še “uradne” kritike

V zadnjem romanu na 181 straneh piše o novi duhovnosti in sektah, o “new ageu”, ki ga je poskusil že skoraj vsak izmed nas. Preprosto se najdeš med vrsticami. Najdeš se v obupanih in razočaranih ženskah, v ljudeh, ki iščejo neko višjo ljubezen in potešitev.

Zgodba nepričakovanih zasukov s primesmi fantastičnega, v značilnem avtoričinem humorno ironičnem tonu, je na gladini toliko zabavna, kot je v globini trpka

Marjanca Mihelič, MKZ
Zadnja knjiga, ki se me je močno dotaknila, je novi roman Dese Muck Peskovnik Boga Otroka. Desi Muck vse moje priznanje – je preprosto fenomenalna. Ne spomnim se knjige, ob kateri se lahko sočasno krohotam in mi je grenko pri srcu, da ne vem, iz katerega jezerca so solze, ki mi tečejo iz oči. Navdušuje s sočnim izrazjem. Podkuri lažem, ni kaj. »Pocrklja« s krepko primero iz lastnih (tudi zelo bolečih) zablod. Tudi pretirava, včasih hitro »štepa«. Prav v tej odkritosrčnosti nemara tiči njena izjemna priljubljenost pri bralcih. Bolj kot se sama norčuje iz sebe, bi se težko kdo drug. Morda tudi zato, da bi vsaj malo odbila osti žolčnih napadalcev. Njeno pisanje je edinstveno dejanje na slovenski literarni sceni, ki terja veliko poguma, pa tudi glumaške žilice.