Primer:
Skupščina je urejala le diplomatske in vojne zadeve (Žlebnik, 1964, str. 144-145).

Zanima me, ali so pravilno postavljena ločila. Ne vem, ali je konča pika (ki zaključuje stavek) pred oklepajem ali za oklepajem?
Zaniam me tudi, ali je pika za številom 145, ker ne vem, če je to samostojni stavek.

Kaj pa v naslednjem primeru:
Pod vplivom svojega profesorja se je zbližal z nemško prosvetljensko filozofijo (Leibnitz, Wolf, Kant) (Žlebnik, 1964, str. 144).

Kje je zdaj pika? Ali je pika za prvim oklepajem? Če pike ni, ali potem brez kakšnega ločila nareim še drugi oklepaj, kjer navajam vir?

Prosim za vašo čim hitrejšo pomoč, ker se mi zelo mudi.
Hvala

Sara

Jaz vejice postavim takole:

Skupščina je urejala le diplomatske in vojne zadeve. (Žlebnik, 1964, str. 144-145)

ali je pika za številom 145, ker ne vem, če je to samostojni stavek.
NE

Pod vplivom svojega profesorja se je zbližal z nemško prosvetljensko filozofijo (Leibnitz, Wolf, Kant). (Žlebnik, 1964, str. 144)

S piko vedno končam določeno stavčno/povedno enoto, nato sledi oklepaj (kot neke sorte dodatek), zato za izključim iz stavka.
Nataša

Opravičujem se, ker mogoče nisem bila dovolj jasna. mene zanima kaj pravi pravopis, kako naj pišemo gornje primere.
Meni osebno se zdi, da bi pred oklepajem ne naredila pike, ampak šele za njim, ker je to neke vrste pojasnilo, ki pojasnjuje stavek. kot če bi npr. napisala: V torbici je imel različne stvari (zvezke, knjige, pisala).

Prosim pomagjte še drugi, Nataši pa hvala za pomoč.

Sara

Vedno me nasmeje, ko je piščanec pametnejši od kure. 🙂
Nataša

Naj Nataša oprosti še enemu piščancu, toda za “Obdobja”, t. j. zbornik znanstvenih besedil, ki ga ob svojem vsakoletnem simpoziju izdaja Oddelek za slovenistiko (!) Filozofske fakultete v Ljubljani, velja uradno takle način navajanja literature:

… je eden od tipov zgodovinskega romana, ki je »zaradi številčnosti korpusa dobil lastno žanrsko oznako« (Hladnik, 1996: 220).

Po mojem je tako tudi zaradi tega, ker
– gre za podatek, ki je sestavni del povedi
– se oklepaj z oznako vira velikokrat pojavlja tudi znotraj povedi/stavka in je zato najbrž prav, da za vse primere veljajo enaka pravila.

Absolutno pa dopuščam možnost, da je teorija (pač od “druge” slovenistične šole) lahko tudi drugačna. Žal je s slovenščino pač tako, da enega edino veljavnega merila pogosto ni. Pravopis tovrstnega primera ne navaja. Jaz pišem članke vedno tako, kot sem navedla zgoraj, doslej mi ni tega še nihče spreminjal. Naj pa poudarim, da po stroki nisem slavistka.

Pa še tole:

Namesto dvopičja za navedbo letnice je sicer uveljavljena tudi vejica (kot pri tebi), tu je praksa zelo različna, pomembno je le to, da si dosledna in vedno uporabljaš eno obliko. Lahko pa recimo mirno spustiš oznako “str.” Toda to je čisto tvoja odločitev.

Glede drugega primera: na tvojem mestu bi jaz stavek nekoliko obrnila. Dva oklepaja drug za drugim sta nesimpatična (to je seveda “piščanski” izraz, strokovna oznaka je najbrž drugačna). Lahko poskusiš tudi v takem smislu:

Kot navaja Žlebnik (1964, str. 144), se je pod vplivom svojega profesorja zbližal z nemško prosvetljensko filozofijo (Leibnitz, Wolf, Kant).

… sem še enkrat prebrala stavek: meni se zdi “razsvetljensko filozofijo” bolje kot “prosvetljensko filozofijo”. Ampak verjetno o “prosvetljencih” piše Žlebnik, kajne? SIcer pa – če ne citiraš dobesedno, lahko izraz tudi spremeniš v sodobnejšo obliko. Pozdravček, ir

Ir, najlepša hvala. Zelo si se potrudil/a.

Nataši pa moram na njeno žalost sporočiti, da na žalost nisem “piščanec”, kot me je označila, ampak očitno spadam v enak klan “kur” kot ona, ker se očitno ukvarjama s podobnimi stvarmi. Vprašanje pa sem tukaj na forumu postavila zato, ker sem prepričana da pač tudi “kure” ne moremo zmeraj vedeti vsega in je dobro preveriti, kaj pravijo ostale kokoške.

Lep piščančjo-kurji pozdravček.

Sara