Pisanje akademskih titul
Po zakonu (sedaj res ne vem katerem) ima vsakdo pravico uporabljati akademski naziv, ki ga je pridobil, kot del imena oziroma priimka. Pri nas v službi imamo vsi nazive in smo jih tudi dolžni uporabljati, tako da smo se čisto navadili in se nam to ne zdi postavljanje. Res pa je, da sama ne uporabljam naziva, če gre za področje, ki z mojim strokovnim delom nima povezave, čeprav to pravico imam.
Kar pa zadeva samo uporabo nazivov, se uporabljajo akademski nazivi dr. mag., pa tudi spec. (če gre za specializacijo v smislu podiplomskega študija ne specializacijo v smislu zdravnikov, ko je to praktično usposabljanje) pred imenom (npr. Dr. Bine Novak ali Novak dr. Bine, kar je manj prav, saj načeloma mora biti ime na prvem mestu), za imenom pa se napiše univerzitetna izobrazba, pa še ta le, če ni “konzumirana” v nazivu. Če imam magisterij iz ekonomskih znanosti in sem tudi univ. dipl. ekon., potem tega za imenom ne pišemo, če pa imam isti magisterij, pa sem po osnovni izobrazbi biologinja, pa lahko.
Lp
P.
Taši, verjetno ti bo pomagal ZAKON O STROKOVNIH IN ZNANSTVENIH NASLOVIH (ZSZN): http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=199847&stevilka=2047.
Lp, Nataša
Ne verjamem, da to lahko zahtevaš. Jaz nimam samo enega naziva, pa se to na moji vizitki ne pozna. Kot pri nas je v navadi v veliko podjetjih, organizacijah, da se na vizitke ne pišejo nazivi, ampak delovno mesto, funkcija v podjetju. Meni se to zdi v redu.
Po mojih izkušnjah si tisti, ki najbolj vztrajajo pri naslavljanju z raznimi mr., fr., pr., teh nazivov velikokrat niti ne zaslužijo, saj za njimi predvsem skrivajo lastno negotovost in neznanje.
Sicer pa vprašanje: zakaj si tako želiš, da bi bil napisan tvoj naziv? Kakšen pa je? Ali bi ljudje, ki prihajajo v stik s teboj, imeli kaj od tega?
No, čisto res to ni. Na sodišču pa še kje je zapovedano, kako je treba koga naslavljat 🙂 Ne gre, da bi sodnika poklicala po imenu, četudi ga poznaš … Pa tudi za angleško kraljico je predpisano, kako se jo naslavlja in celo, kako se ji priklanja. Ampak nekako predvidevam, da naša Tjaši ni kraljica … :)) Lahko se seveda motim, in potem ji natančno določeno naslavljanje vsekakor pripada 🙂
No, čisto res to ni. Na sodišču pa še kje je zapovedano, kako je treba koga naslavljat 🙂 Ne gre, da bi sodnika poklicala po imenu, četudi ga poznaš … Pa tudi za angleško kraljico je predpisano, kako se jo naslavlja in celo, kako se ji priklanja. Ampak nekako predvidevam, da naša Tjaši ni kraljica … :)) Lahko se seveda motim, in potem ji natančno določeno naslavljanje vsekakor pripada :)[/quote]
Noben zakon ne zapoveduje uporabe akademskega naziva. Če bom britansko (!) kraljico narobe naslovila, pa bodo to imeli kvečjemu za nevljudnost in me ne bodo ovadili ali kaj podobnega. 🙂
Pri teh dveh zapisih gre za različna pomena:
1. prof A. B. pomeni, da je oseba A. B. profesor, torej učitelj,
2. A. B., prof. slovenskega jezika pa pomeni, da je A. B. dosegel univerzitetno izobrazbo (v tem primeru) pedagoške smeri na programu slovenščina.
Prof. A. B. torej dela kot učitelj, A. B., prof. slovenskega jezika, pa lahko dela npr. v založbi kot urednik ali seveda tudi kot učitelj.
Gre torej za različna pomena teh zapisov, ne za izključujoča se zapisa.
Odvisno od tega, za kakšnega profesorja oz. naslov gre.
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=199847&stevilka=2047
8., 14. člen
1. Če gre za strokovni naslov, ki ga lahko pridobi nekdo po končanem univerzitetnem študiju, ki daje tudi pedagoško usposobljenost, potem se prof. piše za imenom in priimkom. Npr.:
Metka Zaletel, prof. biologije, bi lahko učila biologijo na gimnaziji.
2. Če gre za znanstveni naslov oz. profesorja, ki uči na fakulteti, pa se prof. piše pred imenom in priimkom. Predpogoj za pridobitev profesure na visokošolski ustanovi je doktorat znanosti. Po opravljenem doktoratu lahko najprej postaneš docent in potem profesor. Redni profesor je tako najvišji akademski naziv in se piše na prvem mestu. Npr.: prof. dr. Jože Mencinger.
Taka so pravila. V praksi pa je običajno tako, da se srednješolski profesorji naslavljajo s prof. kar pred imenom in priimkom, podobno kot zdravniki, ki nimajo doktorata znanosti, ampak samo strokovni naziv dr. med.
Najhuje dandanes pa je, ko si bolonjski magistri pišejo mag. pred imenom. Za bolonjskega magistra bi tako bil pravilen zapis Janez Kovač, mag. prav., kar pomeni, da je končal drugo stopnjo študija prava. A to še vedno ne pomeni, da je pravnik. Za to bi moral imeti končano tudi prvo stopnjo prava.
Torej, bolonjski magister je strokovni naslov in se piše za imenom in priimkom!!! In to v celoti in ne samo mag.
In kot je bilo že omenjeno, se dodajanja teh titul v večini primerov poslužujejo ravno šalabajzerji, ki hočejo izpasti pomembne in učene in jih uporabljajo tudi na ulici, ko se vam predstavijo.
Če bi jaz hotel imeti za imenom napisane vse strokovne titule, bi rabil kar nekaj prostora. Tako pa sem vedno in povsod le Janez Kovač.
Živijo!
Zanima me raba velike začetnice pri omembi avtorja članka/prispevka ali na koncu dopisov. Predvsem me zanima raba velike začetnice pri vseh teh akademskih nazivih.
Na lektorskem društvu sicer omenjajo, da se akademski naziv + ime in priimek v dopisih/člankih piše z veliko, saj se smatra to kot samostojna poved. Obenem se sklicujejo na 29. člen SP 2011. Ta člen mi pa deluje, kot da velja le za javne napise in naslove PTT-pošiljk, kar navedba avtorja na koncu/začetku članka definitvno ni.
Ima kdo kak predlog ali idejo, razmišljenje?
Hvala!
Avtorja seveda pišemo z veliko začetnico. Akademske nazive pa pišem z malo začetnico: torej v sami povedi (kot je povedal dr. AB), na koncu prispevka/dopisa kot podpis (mag. AB), tudi v podpisu k sliki (Na sliki: dr. AB oziroma samo dr. AB), v podpisu k sliki pišem torej z malo zač., če ni osebne glagolske oblike, sicer pa z veliko začetnico. Z veliko začetnico jih tako pišem na začetku povedi: Dr. AB je odprl nov oddelek, in to tako v besedilu kot v podpisu k sliki, če je ob tem še osebna glagolska oblika, pr.: Mag. AB je odprl oddelek (na sliki desno).
Ja, tisto na TV je drugače, podnapisi pri govorcu so vedno z veliko začetnico, to imajo svoj interni dogovor. Jaz bi npr. v takem primeru pisala z malo zač., lektorice pa so se odločite za veliko začetnico. Po mojem mnenju za katerega koli od obeh zapisov ni mogoče reči, da je kateri koli od obeh zaprmej pravilen ali napačen, vsak je po svoje pravilen (začetek vrstice, a brez osebne glag. oblike).