Pismo
Prišlo je pismo…
**********************************************************************************************************************
Moja ovčka…. sladka moja ovčka….
veš, sem naju sanjal. Sanjal sem, da sva bila zelo nežna drug z drugim.
Počakal sem te, da si stopila z vlaka. Trepetal sem v pomladnem dežju… pravzaprav ne vem, ali sem trepetal od mraza ali od pričakovanja. Od daleč je prisopihala lokomotiva in vedel sem, da se nekje zadaj, v tisti neskončni kači vagonov, pelje moja mala backa…
Noge so mi klecale, sline mi je zmanjkovalo, bil sem popolnoma otrpel.
Kača se je ustavila. Vrata so se odpirala in ljudje so trumoma vrveli mimo mene. Gledal sem okoli sebe…. opazoval sem ta človeški stampedo in te iskal… pa te nisem opazil. Panika se me je lotevala, saj je bilo ljudi vedno manj in manj.
Nazadnje sem te zagledal… v svetli jopici, v temnih kavbojkah… z zasanjanim pogledom. Otrplost je izginila. Pospešil sem korak proti tebi. Objel sem te s tako nežnostjo, kot da se bojim, da si stkana iz vetra in se mi boš v rokah razblinila….
Opajal sem se v vonju vanilije, ki je puhtela iz tvojega toplega telesa… in se nežno nežno dotikal tvojih ustnic… medlel sem od želje po tvojih nežnostih.
Moja sladka ovčka….
Kako si želim, da te sanje vidijo sonce….
**********************************************************************************************************************
Ob teh tvojih sanjah so kolena klecnila tudi meni…..
Kako čuten moški!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
Je to sploh možno????? Ali pa morda sanjam?????
Če dobro razumem – ti si dobila pismo od tega čutnega moškega?
Lepo, da si nam ga zaupala, predvsem zaradi tega, ker se ženske večinoma motite glede naše čutnosti, tankočutnosti, rahločutnosti in zmožnosti izkazovanja ter sploh izražanja tovrstnih občutkov.
Nas pa izkušnje in okolje hitro izučijo, da se moramo kazati v drugi, precej bolj možati luči, če hočemo ujeti kakšno godno ženšče.
Ko pa se nam zgodi ljubezen, se znamo preleviti v prave pesnike in svojo dulčinejo razvajati v pravem ognjemetu nežnosti, igrivosti in razigrane domišljije.
Res je…. pod kožo smo vsi enaki – vsi krvavi, vsi čuteči, vsi ranljivi….
Le kožo nam je življenje različno ustrojilo…
Deklice
– lahko jokajo, ker so dojemljive za bolečino, ker so nežne, ker so krhke
– lahko prosijo za pomoč
– dobrodošlo je celo, če so ranljive, lepe, nežne…. sladke….
Dečki
– ne jokajo, ker njih nikoli nič ne boli (ne boli jih telo, ko jih je sosedov mulc zadel s kamnom v glavo, ne boli jih duša, ko se jim zgodi očitna krivica)
– ne prosijo za pomoč, ker morajo vendar sami znati rešit problem… (Ja, kaki ded pa bo zrasel iz tebe, če boš kar naprej fehtaril za pomoč?!?!?!?!?!)
– niso ranljivi, so trdni ko skala, točno vedo, kaj hočejo…
In ker nam ta vzorec obnašanja vcepljajo v glavo od dneva 0 naprej….. hja, kakšen pa naj bo rezultat?!?!?!?!?!
MOŠKI!
Pokažite svojo bit, pokažite, kar imate pod svojo robato kožo… odprite se svojim ženskam…. res nam je všeč tole!
Krasno je sicer, da ste močni in nam v oporo, ampak mirno lahko pokažete svojo ranljivost…. in kot tigrice se bomo postavile v vašo obrambo…. ker ste naši…. in ker potrebujete našo pomoč!!!!!
Hvala, Srečko, za tole iztočnico!
Moški so tisti revčki, ki tega ne priznajo. In jih je popolnoma za razumet. Svet jih ma potem za copate, za slabiče, za ped*re…. takoj so tarča posmeha…. ker pač niso taki, kot jih je večina.
Nihče pa ne pomisli, da nikjer ne piše, da mora imeti večina prav!!!!!!
In potem še vedno (kot družba) vzgajamo može, ki zapostavljajo svoje žene in otroke, ki pretepajo družino, ki popivajo po gostilnah, ki “po moško” pljuvajo po tleh… ki preklinjajo…
Bljak!!!!!!!
Nekateri moški pri tem celo trpijo…. ampak ne vedo, da bi lahko delali tudi drugače!
Jebela cesta, Bea, a ni tole žalostna tema?!?!?!?!?!
Žalostna, ampak resnična.
Osebno ne prenesem moških, ki se imajo za nekaj več in skozi to razkazovanje moškosti dejansko rešujejo svoje frustracije. Imam kar nekaj prijateljev in znancev, ki se jim ni problem odpreti, pa po mojem mnenju zato niso nikakršne copate. So pač moški, ki znajo pokazati, da tudi oni čutijo in taki so mi všeč.
Težko rečem kakšne partnerke imajo doma, ampak sem bila že priča temu, da je moški poskušal pokazati svojo “nežnejšo” stran, pa ga je ženska popolnoma zatrla. Veliko je kriva pri vsem tem vzgoja, ampak na žalost pa dostikrat k reakcijam moških prispeva tudi žensko dojemanje tega kaj naj bi bilo primerno za moške in kaj ne.
“Naše” moške tu, bi večino lahko uvrstila v povprečje, z nekaterimi izjemami, ki se vsaj tukaj odprejo. Je pa verjetno v realnosti slika popolnoma drugačna.
Relativno. Lahko se navzven delajo MOŠKI, kot anonimni pa spregovorijo. Ni rečeno, da imajo doma nerazumevajoče žene. Mogoče je doma problem komunikacije. Sama sem mnenja, da je vzrok varanja najpogosteje premalo komunikacije v domačem okolju. Začnejo se iskat osebe, katerim se lahko odpreš, se z njimi pogovoriš, pogovor da pogovor, kava pijačo,…. Zaključek je jasen. Veliko moških plačuje prostitutke za pogovor in ne za seks. Žalostno toda resnično.
Tudi ženske so bile naučene, da mora bit moški tak in tak…. in če ženska ne začne pravočasno razmišljat s svojo glavo in srcem, se v resnici lahko zgodi, da moškega “povozi”…. saj sploh ne ve, kakšna priložnost za pravljično prihodnost se ji je ponudila….
Najt se morata dva, ki mislita podobno…. takrat se da…. sicer je pa težko…. in zveza ne traja dolgo, kot si rekel!
Rekel bi, da je problem predvsem tam, kjer je komunikacije res premalo, pa potem mogoče še to, da se ženska želi postavljati pred moškega, sploh pred družbo, pa ga potem tam poskuša “zatolči”…..torej se dela “šefico” pri hiši….
V takšnih primerih začnejo moški iskati ženske za pogovore………no naprej smo pa tako že brali v zgornjem postu….