Pismo moje virtualke…..
“Sej še zmer nisem v stanju pisat… Ne dojemam še čist dobr kaj se je prej dogajalo z mano… Vem sam to, da je bilo nepopisno lepo…, ultimativno dobr…, da je preseglo vse moje sanje o intenzivnosti užitka…
Sploh ne znam opisat, kak nor O… Že prvi… Pa pol drugi… Ta ta drugi se u bistvu sploh ni končal, kr prelil se je v tretjega, brez, da bi lahko kej dost vplivala na to… Tako močno nisem čutila še nikoli… Tvoj glas je zarezal v vsako poro mojega telesa, plal mi je po krvi, me razvnel do te mere, da sem izgubila razum… Tvoj glas… tvoje besede so me ujele v vrtinec slasti, ki me sploh ni hotel izpustit… Posrkal me je vase s silovito močjo, prvinsko energijo… Pa vendar je bil občutek neskončno sladek, prelep, neopisljiv… Samo ti si bil… v meni, z mano, ob meni…
Še vedno nisem mirna… Še vedno me trese… Še vedno me delno obvladuje ekstaza…”