Dokler nam moč misli dovoli lepa sanjarjenja, tudi podnevi, ja !

Ne pomaga nič ! ):

Pusti, zajček, Vraga tam kjer je, ne zna ceniti
tvojega prijateljstva, pusti hudiča, naj se cvre
tam, kje si je izbral!

Kdo mu je kriv, če ne najde poti do tebe?
Sam si je kriv, sam si bo kriv, če noče od tam,
kamor si je stlakoval pot.

Pusti vraga vražjega, naj se cvre v ognju. Tukaj imaš ježka, pa levčka, ki revež koprni v neuslišani ljubezni do tebe … pa Lisjaka, pa Bruska, pa našega zlatega sončka Janija, zakaj te vleče k temu ……temu ……… temu……..hudobnežu, kaj češ počet z zlobneži?

M.

E, ne vem. Res ne vem :)) !!!! Skoz me bremzaš, bo že nekaj na tem, kdo ve kaj….tisti tam zgoraj, me je že davno zapustil, mogoče je dol bolje :))) pa me zato, tako vleče dol….

Kdo bi vedel, moj mili zajček, kdo bi vedel, res?
Ko človeka zapusti eden, se, vsaj ponavadi obrne
na drugega, res je, prav imaš. Ampak, zajček moj
mili, da ti le nau ratal premočno vroče, da se nauš
pa opekla! Si brala, da te je levček videl s kolegico
na pici, a? A?

M.

Sem, pa nimam pojma kdo bi bil ! Pa tudi na pici se ne spomnim, morda s tisto deklico, ki ni več med nami. Je pa tako, jaz bi v pekel….

……. z vsemi štirimi, ali ne? Zapri očke, zajček,
zapri in …….sanjaj, da se sprahajaš po peklu,
da hodiš bosa po rdečem tepihu, da rdeči zublji
švigajo levo in desno, ti pa vztrajno po poti naprej,
po rdečem tepihu, s trepetajočim srcem, tja daleč naprej, naprej, kjer v močni rdeči svetlobi vidiš obris vrat …… Ne, ne, ne odpiraj oči, ne odpiraj ……..

M.

Ker zna biti lepo…ker je nevarno, ker je v tem čar vsega…..

Da, nevarnost in skrivnostnost skrivnosti, odeti
v tančico tihe nevidne moči in sile potegneta vase
tisto naše, kar želimo obdržati, pa vseeno izgubljamo
bitko …..
M.

Nočem je izgubiti. Ne smem !!! Dokler se le da……..

((((((*_*))))))

Kaj naj rečem, lepo !! :))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))

Na, a si videl, zajček moj mili, a si videl? In da
zdaj pride še čebelica, pa levček, na, boš videla,
tako te bosta močno objela, da boš pozabila na
vse tegobe ….. Čaki, bom poskusila še jaz narediti
tako, kot Lisjak:

( ( ( ( ( ( * . * ) ) ) ) ) )

Ej, glej, glej, pa še malček približno je ratalo!

M.

He, he, hočem Vraga !!!

Kaj meniš…da je v peklu lepo?Pa ti povem eno zgodbo.

Umrl je mož,ki je glede na to kako je živel zaslužil posmrtno življenje v peklu.Prišel je dan,ko se je pojavil pred samim Vragom(Satanom ali Hudičem)na zagovor in ta mu je dal možnost,da izbere večno bivanje v enem izmed treh prostorov,ki so bili med seboj ločeni.Mož je prosil,če lahko prej pogleda te prostore in Vrag mu je dovolil.Eden izmed pomočnikov ga odpelje v prvi prostor.V njem so bila sama lepa dekleta,popolnoma gola in vabljiva.Ampak…imela so prepoved prestopa preko določene črte.Na drugi strani pa so bili priklenjeni na verige moški.Verige so jim dovolile,da se približajo dekletom samo na 5 cm.Ne,je rekel mož…to so res peklenske muke,to ni zame.Odšla sta v drugi prostor.V njem so bile mize,bogato obložene z najboljšo hrano,vse pijače,ki jih je mož oboževal za časa življenja.Vina kot sonce in vina kot kri,dišeča in okusna.Spet verige tistim,ki so bili v tem prostoru niso dovolile,da bi se česarkoli dotaknili.Tudi tukaj so se lahko priklenjeni na verige približali samo na nekaj cm.Ne,je rekel mož.Pil sem najboljše pijače,jedel najslajše jedi in tole bi mi povzročilo preveč trpljenja.Gremo pogledat še tretji prostor.Tretji,zadnji prostor je bil velik kot Bohinjsko jezero.In bilo je neke vrste jezero,polno svinjarije,odplak,fekalij in vse umazanije,ki se je natekala in načina življenja na Zemlji.V tem jezeru in v tej svinjariji so stali ljudje do pasu v njej in nemo zrli predse ali nekam v daljavo.Mož je sklepal takole….saj je hudo stati v vseh teh smrdljivih fekalijah,ampak muke pa le niso tako hude kot v prvih dveh prostorih.Odločno je rekel DA,tukaj ostanem.Dobil je svoje mesto v “jezeru dreka”in se tja postavil.

Minevale so minute,mož se je podal s svojimi mislimi v preteklost,v lepo in burno življenje,ki ga je živel.In pride skozi vrata sam Vrag….zadere se na ves glas….DOVOLJ JE BILO PAVZE,POTOPI SE!!!

JOJ, pravkar si mi pohodil sanje……
Vseeno, hvala za trud , sem ti hvaležna za tole zgodbico…..

Ajajaja, ja naš Lisjak je res tako realno bitje,
hvala bogu, vsaj on nas sem in tja spusti na
trda tla, boleče, ampak, realno! Hvala Lisjak,
smo že bile vse v peklu in verjemi, še moja
kavica je pravkar dobila tisti fekalijasti okus,
heh, heh. Še dobro, da si tukaj!

M.

Pohojene sanje so kot zdrobljeno steklo,vsak delček daje svoj odsev.In mogoče šele takrat opaziš pravega,mogoče šele takrat pade sončni žarek pod pravim kotom na odlomljen delček.

Tole je pa hudo, hudo, hudo RES !!!

uauuu .. tole si bo potrebno zapomnit :)))))

B.

Prav Barbara,zapomni si.Ampak zapomni si tudi tole….Bog je svet ustvaril v šestih dneh,zato ni čudno,če popravila trajajo že mnoga tisočletja.

Lisjak, zapečatil si se, kajti en sončni žarek
je pravkar padel pod pravim kotom na eno
zdrobljeno stekelce – mojih zdrobljenih sanj!

Lepo, hvala ti, misel, ki si jo zapisal, že printam
in mi bo enkrat zagotovo prišla prav!
M.

.. dolžina tisočletja pa je odvisna od nas samih!

B.

Jaz sem v službi ti pa najbrž lepo smrčiš doma v postelji!!!!!!

hmmmmmmmmmmmm, tole je pa napisano tako, kot da je Marija kriva zato, da si ti v službi?

Jani ve, da Marija ne smrči! Tako! 🙂