pitat ali ne pitat otroka, ki noče jest
Kaj so pa zdravniki delali vsa ta leta?
Ker resnično dvomim, da je stanje posledica neješčnosti. Prej bi rekla, da je neješčnost simptom.
Moj otrok dobi normalno vse obroke pred sabo, koliko poje, je odvisno pa od nje. Seveda lahko vprašaš, ali bo še, ponudiš – siljenje pa, sori, vem iz lastnih izkušenj, je kontraproduktivno. Nisem pa pristaš tega, da se otroku hrane niti ne ponudi – če me je slučajno katera tako razumela.
Ponuditi ja, siliti ne.
Našo razganja od energije in je čisto enaka, kot sem bila jaz v njenih letih.
svakinja je bila nadvse zadovoljna s pediatrinjo, ki je bolj “liberalna”, ne po reglicih, ne po knjigah. zagovarja dojenje nad vsem in je bila zadovoljna že z otrokovim napredkom cca 100 gramov na teden, torej niti ne pol kile na mesec. in potem je pač govorila, da bo otrok pojedel ko bo lačen. je vstopil v šolo in zvonček je bolj resno zazvonil pri enem od sistematskih, ko so otroka pregledali drugi. mu ponudijo, sedi pa kot kup nesreče, živi od kislih kumaric narezanih na rezančke.
Tudi moj 6 letnik spada v kategorijo neješčih že skoraj od rojstva. Enostavno ga hrana ne zanima in vse finte za povečanje apetita in podobnega niso obrodile sadov. Jaz sem ga enostavno pitala in sicer tako, da sem mu dala na primer košček jabolka v usta med igro, med gledanjem TV.. To sem počela po malem čez cel dan. Iz vrtca je odšel skoraj vedno brez kosila, večinoma je jedel samo kruh. Moram pa povedati, da so se stvari pri 5 letih malo popravile, tudi bolan ni več toliko (po mojem mu je to bistveno slabšalo ješčnost, enostavno mu hrana ni dišala). Še vedno pa ga včasih “bolijo” roke, pa mu brez komentarjem par žlic pomagam dati v usta.
svakinja je bila nadvse zadovoljna s pediatrinjo, ki je bolj “liberalna”, ne po reglicih, ne po knjigah. zagovarja dojenje nad vsem in je bila zadovoljna že z otrokovim napredkom cca 100 gramov na teden, torej niti ne pol kile na mesec. in potem je pač govorila, da bo otrok pojedel ko bo lačen. je vstopil v šolo in zvonček je bolj resno zazvonil pri enem od sistematskih, ko so otroka pregledali drugi. mu ponudijo, sedi pa kot kup nesreče, živi od kislih kumaric narezanih na rezančke.[/quote]
Bohve, kaj je narobe z njim.
Ampak to ne pomeni, da so vsi, ki so nejšči bolni. Daleč od tega. Nekateri pač rabijo manj.
Tudi jaz imam neješčo hčerko. Je vedno na spodnji meji. Od prvega do tam nekje drugega leta sem se zelo obremenjevala s tem, vse je bilo podrejeno hrani. Nato pa sem se enostavno nehala obremenjevati s tem, pričela je hoditi v vrtec, tam je normalno jedla. Nisem več hodila za njo s krožnikom, ko je jedla je jedla, ko ni ni. Danes je stara 6 let in še vedno na spodnji meji, sicer raste in se redi po svoji krivulji.
Mislim, da je potrebno najprej v svoji glavi poštimat stvari, dati otroku možnost, da zadiha.
Meni se sicer ne zdi tak suhec, je pa izgled odvisno tudi od konstitucije in velikosti. Nas je star stiri leta in ima 17,5kg, pa se mi ne zdi cisto nic suh. Tudi nas je zelo nejesc, kadar jemo tisto kar ne mara, kar pa mara bi pa pojedel v enormnih kolicinah. Je v vrtcu in tudi tam dolocenih stvari ne bo jedel, se pa pocasi zadeva izboljsuje. Zdaj vcasih ze zelo previdno poskusi kaj novega. Pazim le na to, da ne poje prevec sladkarij, ceprav tudi pri tem nisem ne vem koliko striktna. Npr. ce hoce za vecerjo cokoladne kroglice jih dobi, ne dovolim pa sladoleda namesto vecerje. Ker ima bolj ubog razpon hrane ki jo je, pazim na to da pripravim eno stvar, ki jo ima rad, tako da vsaj to malo poje. Z ostalim ga ne silim, vprasam ga ce bo, ce ne pac ne. Popoldne mu pogosto brez vprasanja prinesem sadje, olupljeno in narezano in najveckrat ga kar poje, ce ne ga pa jaz
Res imamo bolj ohlapen red, ampak nam deluje.
Sej nima tako male kilaže. Mi imamo pri 3 letih 14kg.
Nikoli ne reče, da bi jedla, morda za bombone, ko jih vidi. Če smo v času, ko ne bi jedla hrane, enostavno ukinem vse priboljške in jih ni, je samo tisto, kar je na mizi in je za vse enako. Do naslednjega obroka ni nič.
Dokler je kri OK, se ne sekiram.
Jaz ga pitala ne bi. Mu ponudiš obrok, mu lepo poveš, da če ne bo prišel jest bo ostal brez do naslednjega obroka in to je to.
Ne se preveč sekirat zaradi hrane, otrok bo že enkrat začel jesti.
Naš je bil tudi tak. Je včasih cel dan preživel ob enem jogurtu in to več dni zapored. Pač bolj suhcan. Sicer sva bila tudi na pediatriji, ampak so rekli, da nimamo kaj.
Nikoli ga pa nisem silila jest. In zdaj je čist normalno. Danes je naenkrat zmazal eno žemljo in pol. Kar je za njega ogromno…
lej moj otrok spada v skupino neješčih, pa še to kar lahko, je dietno, praktično od rojstva. vedno je bil nad povprečjem v tabeli, kar se tiče višine, pri teži pa kaj hočemo, podhranjen ni, to vem. sva bila pri zdravniku, pogledana je bila kri, in vse o.k. sem dobila “servirano”, od zdravnika, da očitno poje vsega dovolj ker je vse o.k. kar se tiče napora,ki ga ena zgorja omenja, da ima v širši družini takega otroka, ki ne zmore naporov, pa: moj otrok se aktivno ukvraja z atletiko in ob vsem tem ima še vedno preveč energije,ob vseh napornih treningih, je še vedno čas in energija, za kolesarjenje, smučanje, rolanje,drsanje,plavanje,pohodništvo… in zvečer je ševedno preveč energije da bi šli spat brez prigovarjanja. po moje so otroku šporne navade servirane v domačem okolju, in če ni nikogra v ožji družini ki bi si vzel čas in ne bi kar naprej tarnal kako utrujen je od vsega dela v službi in doma, bi tudi otrok ne posnemal teh vzorcev. in zakaj je moje mnenje takšno: oba z možem sva športno usmerjena, jaz bivša aktivna športnica, on še aktivni športnik, babice in dedki so navdušeni pohodniki, sprehajalci, vsi delamo vse v želji da otroku zagotovimo dovolj gibanja. in po moji izkušnji, otroci ki se veliko gibajo,predvsem na zraku imajo tudi t.i. zdrav tek, saj jih pomanjkanje energije prisili v to da jedo.potrebno si je smao vzet čas za gibanjein pripravo privlačnih zdravih obrokov. če pa bi moj otrok bil pretirano utrujen bi najprej pomislila d aje nekja narobein čeob tem vem da ne je dovolj, ja se gre k pediatru da ugotovi vzroke, zaradi tega še nihče ni bil kregan,le pravi čas je treba izbrat in ne otroka vozit k pediatru ko so čakalnice polne viroznih bolnikov. se pač pokliče in naroče, mimogrede pa poveš vzrok zakaj ga boš pripeljal.
draga avtorica posta, da otrok ne spije dovolj je že alarmantno in ne bi škodilo da greste k pediatru vsaj po nasvet, da lula le 1x v celem dnevu je alarmnatno za tako majhnega otroka. meni pa se ob tem poraja vprašanje kdaj je tvoj otrok nazadnje kakal, da ni zaprt, ker sem mnenja da pri tej starosti otroci bruhanja ne zmorej izzvat brez razloga.
torej bi jaz šla k pediatru po nasvet in pokazat otroka.
sevad morda ste ga posilili z hrano ki je ne mara. mene so kot otroka posilili z mlekom verjemi tudi jaz sem bruhala. ampak to ni namerno bruhanje, to je refleks na hrano ki je nisem in je še vendo ne prenesem ne po vonju kaj šele okusu. in še je kaka hrana ki bi mi naredila slabo samo ob pogledu. sigurno imaš tudi ti tako hrano.
vpršanje je če bi bruhal tudi po hrani ki jo obožuje. ampak ja pri neješčih ni ravno veliko izbire, pa še to kar ima danes rad jutri ni več dobro.