Ali mi lahko kdo iz prve roke pove kakšne plače imajo na univerzah. Ali imajo res nižje kot v osnovnih šolah? Konkretno filozofska, lektor?…..

hja, na univerzah je tudi v principu višja izobrazba pedagogov kot v osnovni šoli. čuden, a ne.

Plače znajo biti res nižje kot v srednji šoli. Odvisno, kako primerjaš. Nek svetnik (ali kaj je že najvišja stopnja za SŠ profesorja? svetovalec?) vem, da ima več kot asistent z doktoratom na FF.

po ključavničarju, pa tudi Adolf in Josip nista imela kaj več razredov. Pač naravni talenti.

http://forward.server.livenetlife.com/?lnl_url=http{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}3A{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}2F{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}2Fmed.over.net{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}2Fforum5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}2Fread.php{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}3F186{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}2C9315648{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}2C9315768&lnl_codeid=1016547d-d1ff-4795-ac53-c6f65379d512&lnl_jid=b49e616c0a001fb92033d9ef17bc36278b93d65b_d2d4cbc8deee6a4dd346be43b27072c3324ee70d

Za naredit tako klobaso iz enega linka moraš biti tudi talent. Lej si to: http://goo.gl/

In kaj si sploh hotelo povedati s tem?

Konkretno vem, da so lektorji razmeroma slabo plačani. So v precej slabšem položaju kot ostali učitelji na faksih, s praktično nič možnostmi napredovanja. Sicer pa primerjaj plačne razrede, saj je vse v uradnih listih.

Veliiiiiko previsoke za tisto, kar slovenski “strokovnjaki” poučujejo! 80{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} jih je lenuhov, nesposobnežev in zafrustrirancev!

Pripenjam placno lestvico:

http://www.sindikat-vir.si/db/sindikatvir/file/pla{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}C4{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}8Dna{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}20lestvica{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}20od{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}201.6.2013.pdf.

Osnovi placni razred asistenta je 30, lahko napreduje do 35. Osnovni placni razred asistenta z magisterijem je 32, lahko napreduje do 37. Osnovni placni rzred asistenta z doktoratom je 40, lahko napreduje do 43. Docenta 43, lahko napreduje do 48. Izredni profesor 46-51 in redni profesor 50-55. Lektor od 31-36, z magisterijem 32-37 in z doktoratom 36-41.

Napredovanja so teoreticno na 3 leta, vendar jih trenutno ni. Starejsi ucitelji so tako ze blizje maksimalnim razredom, mlajsi pa so blizje spodnji meji.

Precej ljudi ima se nadobremenitve, ki bruto nanesejo se tam do 15{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} (malo je odvisno od naziva). Drugih dodatkov ni (vsaj ne da bi jaz vedel), razen delovne dobe 0.3{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} letno. Nekaj pa je tega, da imajo ljudje poleg redne zaposlitve še 20{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} zaposlitev kje drugje (npr. na kaksnih institutih ali projektih). Maksimalno plačan redni profesor bo tako ob koncu kariere z maksimalno nadobremenitvijo in dodatno 20{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} zaposlitvijo lahko zasluzil nekaj nad 4500 eurov (teh ni veliko).

Lahko to utemeljiš? Kje si dobil številko 80 odstotkov in s kakšno metodo je bilo to ugotovljeno?

okoli 2500€ na mesec za tedensko 6 predavateljskih ur. Seveda so poleg predavanja še druga dela, ampak to je tudi v srednjih in osnovnih šolah. V določenem času moraš spisati en znanstveni tekst s svojega področja. Ker je to nuja, da ti ostane naziv, nekateri pisarijo težke bedarije ali stvari, ki so bile že stokrat napisane. –

Redki predavatelji so predavatelji s srcem, veliko jih je štancarjev.

Ker sem bil učitelj v srednji šoli veliko št. let, sedaj pa 5 let na UNI, lahko rečem, da je delo na UNI veliko lažje, če si seveda strokovnjak na svojem področju. Imamo pa tudi take, ki jih na UNI nikoli ni, vlečejo pa plačo ali pa take, ki na predavanjih povedo v pol ure kaj morajo študentje predelati za izpit in to je to. Nobenih predavanj.

Imaš marsikaj. Res zagrizenih in dobrih je peščica.

osnovne plače seveda, brez dodatkov. Povprečje.

Živjo, kolega. Imaš pa dobro plačo. Če ti je ime na G, dobro, da si povedal. Boš ti dal naslednjič za pijačo.

Niti približno. Plače so veliko višje. Jaz recimo imam še enkrat višjo plačo kot v srednji šoli, z manj dela. Dva dni v delovnem tednu sem prost, tri dni predavanja, ostalo kar sem na faksu v teh treh dneh imam govorilne ure, izpite, popravljam izpite, berem znanstveno literaturo, ustvarim kakšen članek, referat… Sem pa ponedeljek in petek doma.

Živjo, kolega. Imaš pa dobro plačo. Če ti je ime na G, dobro, da si povedal. Boš ti dal naslednjič za pijačo. :)[/quote]

Hehe, ni mi ime na G. Lahko pa dam za pijačo, ni problema.

Živjo, kolega. Imaš pa dobro plačo. Če ti je ime na G, dobro, da si povedal. Boš ti dal naslednjič za pijačo. :)[/quote]

Hehe, ni mi ime na G. Lahko pa dam za pijačo, ni problema.[/quote]

No ja, poskusila sem …

Niti približno. Plače so veliko višje. Jaz recimo imam še enkrat višjo plačo kot v srednji šoli, z manj dela. Dva dni v delovnem tednu sem prost, tri dni predavanja, ostalo kar sem na faksu v teh treh dneh imam govorilne ure, izpite, popravljam izpite, berem znanstveno literaturo, ustvarim kakšen članek, referat… Sem pa ponedeljek in petek doma.[/quote]

Ne govorim na pamet. Res pa je ta moj podatek star že kakšnih deset let. Prijateljica, svetnica na Škofijski, je imela občutno višjo plačo od druge prijateljice, asistentke z doktoratom na FF.

Jaz sem bil do sedaj zaposlen na dveh različnih fakultetah in je lahko situacija precej različna od fakultete do fakultete. Na tistih, kjer predvem raziskovalno delo jemljejo bolj resno in se tudi bolj trudijo zaposlovat dobre ljudi (večinoma tehniške in naravoslovne fakultete na UL), je slabih (beri: tistih, ki bolj malo delajo) profesorjev bolj malo. Seveda se pa vedno kakšen najde. Kar se pogosto pozablja je, da so univerze bolj (ali pa vsaj toliko) kot pedagoškemu delu namenjene raziskovalnemu delu. Če pa nek profesor svoje delo jemlje bolj kot službo kot kot hobi, pa bo temu primerno bolj zanič. Sam nimam nič proti, če nekdo ne binglja ves čas na fakulteti, če vseeno tisti čas, ko je npr. doma ali pa v kavarni, dela.

No, moja plača je z najvišjim številom nadur 1800 eurov neto z vsemi dodatki, se pravi, s prehrano in prevozom. Docent na mestu asistenta. Sem v nižjem plačilnem razredu kot svetniki na osnovnih in srednjih šolah,

Ne vem kje vi živite, ampak pri nas (tehnika) je zgodba precej drugačna.

Napredovanj že zelo dolgo ni, enostavno ker jih fakulteta zaradi pomanjkanja denarja že leta ne potrjuje (precej dalje kot velja zakon o zamrznitvi napredovanj). Pedagoška obveznost asistenta je lahko mirno 14 ur na teden, kar pomeni 14 ur neposredno s študenti pa še vsaj 2x toliko priprav, saj se v tehniki stvari veliko spreminjajo, potrebno je pripraviti eksperimente in podobno. Tako že samo pedagoško delo nanese cel delavnik.

Zraven tega pa seveda raziskovalno delo in objave potrebne za habilitacije. To nikakor ni da ‘kar nekaj napišeš’, kot pravi nekdo zgoraj. Štejejo le objave v zelo dobrih revijah, kamor lahko prideš res samo z odličnimi rezultati. Za takšne rezultate so potrebna leta trdega dela.

Ker država že leta ne daje denarja za opremo je pa potrebno delati tudi na projektih in tako z lastnim dodatnim delom zaslužiti (!!) denar, da se sploh lahko kupi razna oprema na kateri delajo študenti in tudi ti sam.

Dela je veliko več kot za običajni delovnik. Plača za asistenta ki lahko ima tudi doktorat je tam (neto, brez dodatkov) okoli 1300€, pač odvisno od razreda. Morda je na družboslovnih fakultetah bolje, ampak v tehniki je daleč od tega da je plača lahko zaslužena.