Končno, Michel Houellebecq. Platforma. Tokrat malce presenečen (če primerjam z Osnovnimi delci) nad trenutki romantike. Navdušen nad preprostim jezikom, ki pa je tako močan, da te razpara. Enostavno napisani erotični vložki, ki vzburjajo.
(Spomnil sem se na Vonneguta, ki je v romanu Hokus Pokus učil brati zapornike, ki pa so bili novega znanja veseli predvsem zato, ker jim je branje popestrilo samozadovoljevanje). Islam, teror, sex turizem, filozofija… Skratka, današnji svet v enem romanu.

Prebrali?

Ne še. ravnokar začel. Nekoliko laže berljiv kot OD, vsaj začetek. Duhovit komentar na Grishamovo Firmo. Se oglasim kaj, ko preberem. LP vsem.

Upam, da bomo Platformo kmalu kritično ocenili na Moljih. Sama se ne prištevam med zagrizene oboževalce Houellebecqa, saj me je med njegovim znanstveno fikcijskim bahanjem v OD prevzemala zdravorazumska skepsa in sem ena tistih, ki dvomijo, da je avtor kaj globje pobožal teorije, s katerimi se rad kiti (zlasti naravoslovni del) in v OD iz njih dela literarno pašteto. No, mogoče je tudi nasprotno, kajpak, saj njegove izobraženosti ne moremo zanikati. Nedvomno pa je avtor kot strastni ljubitelj erotičnih združevanj in obiskovalec raznih seks klubov referenca tudi za tovrstno pisanje.

Janezov komentar:
“Islam, teror, sex turizem, filozofija… Skratka, današnji svet v enem romanu.”
pa me vseeno malo skrbi. Diši po instantni jušni kocki, v katero je nekdo zapakiral ta današnji svet. No, vsekakor je pričakovati napad na različne svetovne otiščance, bule in druge bolezni.

Bolje, da zaključim preuranjene sodbe – knjiga mora biti pri meni še na jedilniku. Če si bom zdrobila kakšen zob ob njej, pa sporočim.

Medtem preberite recenzije OD na spletni strani Cankarjeve založbe – v premislek, uteho ali v jezo.

Komponente romana, ki jih omenjam, bi prej kot ne pripisal kakšni ameriški pisateljici oz. tovarni romanov, dočim pa me (začuda) to ni zmotilo. Kakorkoli…
Pri Platformi me je zmotila edino spremna beseda, ki se mi zdi povsem neprimerna, ampak to je le moje mnenje.