Zanima me, koliko vas ima plesen v hiši? In v kakšnem obsegu? Ali se vam pojavlja samo občasno ali je stalno prisotna? Zanima me, če imam samo jaz to smolo, da se v hiši pojavlja plesen. Sedaj v roku cca 14 dni se mi je pojavila skoraj v vseh prostorih na večjih površinah. Spravlja me v obup!

Koliko zračiš?

zračenje gor ali dol

mi nimamo več plesni odkar smo izolirali streho pred dvemi leti, pred enim letom pa še hišo

prej je bilo katastrofalno stanje, ni pomagalo ne zračenje ne mazanje..nič

Hvala za opozorilo! Sem pozabila še vprašati, koliko pa kaj zračite, tisti, ki imate oz nimate plesni?
Jaz sem zračila bolj malo, sedaj pa seveda odpiram vsa okna na kip. Bo pomagalo?

Si pred kratkim zamenjala okna? Imaš novo hišo / nove omete? Ste pred kratkim belili? Sušiš perilo v hiši?
Seveda, kot že Barca – zlasti v tem prehodnem obdobju je treba precej zračit. Pa vseeno zakuri tu in tam, ravno zato, da spraviš vlago iz prostorov.

Pokličite v JUB d.o.o. na telefonsko številko 080 15 56, kjer vam bodo svetovali, kako sanirati plesen.

Plesen imam na hodniku, na površini 1m široko 10 cm. Je pa to nad vrati ki vodijo v klet. V soboto bomo naredili premaz in beljenje pa je ok. Mi imamo okna na kip odprta cele dneve, sedaj ko se bo začel mraz pa vedno prezračim preden grem v službo. Odprem vsa okna na stežaj in vhodna vrata in je prepih za 10 min. Zrak se zamenja.

Okna na kip – tega niti slučajno ne delaj takrat ko je zunaj hladneje kot notri. Odpri vsa okna na stežaj, da bo prepih za cca. 5 minut. To ponovi večkrat na dan.
Drugače pa napiši več podatkov – odgovori na vprašanja od “nova okna?”. Pa še kako ogrevate hišo.
Nam se je plesen pojavljala samo v veži, ko smo naredili izolacijo hiše in senirali zidove, se je to končalo.

kurimo vsak dan. Hišo pa obnavljamo, fasade ni, okna so ena nova, nekaj pa jih moramo še zamenjati. Sušim pa največkrat tudi notri, ker se zunaj ne posuši, sušilca pa še nimam.

kurimo vsak dan. Hišo pa obnavljamo, fasade ni, okna so ena nova, nekaj pa jih moramo še zamenjati. Sušim pa največkrat tudi notri, ker se zunaj ne posuši, sušilca pa še nimam.[/quote]

nova okna veliko bolje tesnijo v primerjavi s starimi. ometi so torej novi, vsaj nekateri. v hiši najbrž kar puhti od vlage, ki nima kje ven. Obvezno in čimveč moraš zračit! Najbolje je, da imaš čez dan ves čas odprta okna, ponoči jih zapri, ker je zunaj vlažno. Čeprav ni ravno gospodarno, bo treba istočasno kurit in zračit.
Perilo – samo v skrajni sili, sicer ga čez dan raje obesi zunaj.
Mogoče bi si lahko za kakšen teden sposodila odvlaževalnike – pa ne tiste majhne, obstajajo večji, ki učinkovito odstranijo vlago iz zraka. Malo poguglaj.

Ne okna na kip – zakaj pa ne smejo bit okna na kip če je zunaj bolj mrzlo kot notri? Res me zanima. Hvala za odgovor.

ker je zračiti treba tako, da se v hiši ustvari prepih. Pri oknih na kip kroži pa samo zrak v neposredni bližini okna.

vse je v fiziki..
topel vlažen zrak na hladni steni kondenzira in jo naredi vlažno..
ob pravi notranji temperaturi se naredi plesen..

načeloma samo prezračevanje nima nič z omenjenim principom..
pomaga le v toliko da se razmere s stanjem zraka na obeh straneh izenačijo..za kratek čas..

če je zrak pregret in brez vlage ali pa stena zadosti izolirana, ali pa pregereta do tega pojava NE pride

za preizkus na omenjeno mesto postavite.. ne vem grelnik za v kopalnico-infra ali podobno grelno telo, ki je zadosti majhno..
grejte z njim en teden..pa boste videli razliko..
seveda če nimate že zažrte plasni, ..sicer jo je potrebno obvezno poprej sanirati..premazi itd

Plesen smo imeli občasno na določenih delih zidu pa tudi stalno. Prej smo belili in dodajali v barvo “strupe”, zračili, bolj ogrevali pa ni nič kaj veliko pomagalo.

Sedaj, kakšna tri leta imamo razvlažilec zraka, ne tistih tablet ker so brez veze, temveč električno zadevo podobno prenosni klimi, zadeva odstrani cca 5 litrov vlage iz zraka v 12 urah. Razvlažilec imamo vključen v kritičnih obdobjih kakšni 2 uri na dan. Moram povedati, da se mi zdi to edini uspešen način v borbi z plesnijo, na tak način nam uspe krotiti previsoko vlažnost. Cene razvlažilcev za zrak so 200€ in več, za 300€ se dobi kar OK zadeva. Poraba elektrike približno 0,35kW, če deluje 3 ure je to 1kW.

300€ je morda danes za marsikoga veliko, se pa iplača. Za pravo rešitev je treba narediti primerne izolacije, zidovi, tla, strop, betonske plošče oziroma tam kjer problem nastaja, to pa stane nekaj 1000€, če je sploh možnost za takšne posege.

Pri plesni ne gre za nič drugega kakor za povišano vlažnost, zidovi so hladnejši od zraka v prostoru, toplotni most se ustvarja na notranji strani sten, posledično pride do kondenzata in je težava tu.

Imam občutek, da si stvari kar dobro naštudiral, pa te prosim, če z mano razmisliš še o našem primeru: kmalu bo 20 let kar smo v obnovljeni hiši in vsa leta imamo probleme s plesnijo. Živimo v prvem nadstropju, ki je bilo naknadno (pred 20 leti) dozidano na obsoječo hišo. Takrat je bila tudi na celi hiši obnovljena/narejena fasada. Zidovi (izolacija) so enaki spodaj in zgoraj, materiali isto. Pa vendar: v spodnjem stanovanju nikoli in nikdar niti trohice plesni, pri nas obup vsa ta leta. Spodaj in zgora centralna, kurimo približno enako, zračimo tudi. Da skrajšam: med spodnjim in zgornjim stanovanjem ni (razen v poziciji, notranjih ometih in oknih (zgoraj termopan, spodaj dvojno navadno okno) nobene razlike. Mož razmišlja, da so delavci, ko so delali notranje omete v zgornjem stanovanju namesto ne vem česa, dali v omet nekaj drugega (vem, neumnost, pa se ne spomnim kaj), da se je hitreje sušilo in so lažje delali, kar pomeni, da rešitve ni. Imaš ti, ali kdorkoli drugi kakšno idejo?

premalo ste napisali glede vašega življenskega stila:

-prezračevanje da/ne, kolikokrat
-ogrevalne navade, koliko stopinj..
-veliko/malo kvadraturne sobe..
– kje se pojavlja plesen..

Sannni @, meni to diši po naši hiši, sorry po enakem načini gradnje in do gradnje kakor pri nas.
Dokaj dobro začasno rešitev sem ti že natipkal. Bližnjic ni in adaptacija bo draga, jaz sem obupal nad adaptacijo.

Prepričan sem, da ni vse enako narejeno, kaj pa strop je tudi enak ? Verjetno gre zgoraj za eno polovico mansarde druga pa običajna višina. Pomeni ene sobe imajo nekoliko nižji strop, druge klasične veličine, tudi če so vsi prostori zgoraj enake višine so zgoraj za strope običajno dajali ladijski pod nad njim pa mineralna volna. Spodnji strop ni takšen a ne. No tu bi že lahko bila veelika razlika.

Če lahko, izmeri debelino spodnjih zidov in nato še debelino zidov zgoraj, izmere te znajo zelo presenetiti.
Tukaj se lahko skriva druga velika razlika. Pa ne meriti debeline podbojev “štokov” vrat, temveč dejansko zunanji zid, ne notranjih zidov.

Še nekaj, pri hišah te starosti po navadi niso “pomaknili” spodnjega stropa-betonske plošče bolj navznoter, kjer je kasneje izolacija ali omet nekoliko debelejši od tistega na zunanji strani zidakov. Po betonu se temperatura zelo drugače prenaša kakor po klasičnem zidaku in hitro se lahko v zgornji etaži pojavi plesen na spodnjem delu notranjega zidu in nato navzgor.

Dvojna klasična okna so zakon, če so v primernem stanju so boljša od enojnega termopana. Po mojem mnenju so zgoraj slabša okna. Preden kdo skoči v zrak naj razložim.

Pri menjavi oken pri nas doma sem zaprosil državno svetovalno energetsko pisarno ( neodvisna inštitucija ) o izračunu prehodov temperatur in zvoka. Rezultati so bili nedvoumni: les najbolje – plastika slabše – kovina najslabše, klasična okna bolje od enojnega termopana, od klasike so bila le boljša lesena okna z tremi plastmi stekla in napolnjena s plinom. Proizvajalci v karakteristikah lažejo, da je kar joj in vsak hvali svoje izdelke.

Uf, tipkovnica gori .

Ateek, hvala ti za izčrpen odgovor. Super si! Da odgovim vsaj na neke stvari, keterih se spomnim ali jih sploh vem: razen v dveh sobah, kje je ena stena za kakih 30 cm nižja, je po vsem ostalem stanovanju enaka, normalna višina. Strop nad zgornjim stanovanjem je betonski (t.j. enako kot nad spodnjim), na podstrešju je na to položena še mineralna volna. Debelina zidov je tudi ziher enaka kot v spodnjem stanovanju. Najbrž se mi o tem ne bi niti sanjalo, a se spomnim debat med mojim tastom (delno iz gradbene stroke) in mojim možem, da bomo zidali zunanje stene iz dveh zidakov, ker če se je to obneslo spodaj, potem bo ok tudi za zgoraj. Imamo torej v obeh stanovanjih debelejši zid, pa nobene dodatne izolacije. Ja, v oknih pa je res razlika. Zgoraj, kot pravim, lesena termopan okna. Torej to, in pa notranji omet je razlika. In, žal, plesen. Si mi pa dal misliti. Sem že gledala razvlažilce (zaradi vlažne kleti, pa ne v tej hiši) in morda bi res kazalo razmišljati še o tej varianti.

Da odgovorim še simpl (če je bilo vprašanje zame):

– zračenje vsak dan vsaj dvakrat za kakih 15 min (vsekako bistveno več kot v “nesplesnivem spodnjem stanovanju). Trenutno recimo vse odprto, ker imamo srečo, da smo na primorskem,
– ogrevamo na 20,5 do 21 stopinj ko smo doma, sicer na 18 stopinj. Pod to redko pade, tudi če centralna ne dela (razen ko je burja),
– zaprte so samo 3 sobe, sanitarije in pralnica, vse ostalo pa je odprto, t.j. en sam prostor,
– plesen se sicer pretežno pojavlja na stikih med zidom in stropom/tlemi, za omarami, zavesami. Ni pa zbirčna

Pred 8 let sem imel podobne težave, v pritličju v prvem nadstropju sem imel kup zidne plesni, rešilo me je podjetje Tim Opara d.o.o. ,v imeniku sem ti našel telefonsko številko njihovega strokovnjaka za vlago: 041 777 702 – Jože Opara