PO…
Brez zamere Nodi, ampak v meni prebudiš štrcljastega in na kolenih natrganih hlač nabritega dečka. Tam, še iz otroštva. Takega, iz katerega kljub vsej pridnosti ob pojavu “hvaležnega materiala” vznikne mali pegasti hudomušnež. Saj bo kmalu trideset leta tega, jebela cesta in moji otroci bodo kmalu enaki! :)))
Sicer sem pa čisto prijazen stric, ki pa otrokom bonbonov ne poklanja kar tako. Veš?
Morda si zato tako občutljiv… In (ravno zaradi tega) hvaležen material.
:))