Pred 7. leti sva se poročila.
Imela sva zelo, zelo lepo poroko.
Svatov je bilo 120. S starši smo pripravili enkratno poroko ( ne bom natančno, kje in kako, vendar so bili vsi ganjeni in jim je bilo zelo všeč)
Dobila sva darila, saj veste (vse živo) in sva prav za vse zelo, zelo hvaležna. Vendar…. Teta (in stric), ki je edina sestra moževe žene, ni(sta) kupila nič. O.K. – Ker sva v začetku stanovala v najemnem stanovanju, sta rekla, da bosta kupila darilo takrat, ko bova imela SVOJE stanovanje.
O.K. – Uspelo nama je kupiti stanovanje; vse sile sva midva in najini starši usmerili v to, da si kupiva stanovanje. Vsako leto (7 let!!) naju teta in stric vprašata -” kaj naj vama kupiva za poročno darilo, pa saj sva midva še dolžna poročno darilo, pa – kaj si želita, povejta”… in sva povedala: mikrovalovno pečico bi pa konec koncev res rabila…(sta kao pozabila)
Ker imava končno vse, sva se ob njunih vprašanjih, kaj si želiva, pričela samo še nasmihati. – Pripominjam, da so zelo, zelo dobro situirani in, da na njiju in njegova dva sinova nikoli ne pozabiva za nobeno praznovanje.
Saj se več ne gre za darilo (res ne!!) ampak odnos je pa nenavaden.
Razumemo se in se obiskujemo. Sva pa ponižana. KAJ MENITE?

“EDINA SESTRA MOŽEVE ŽENE” – a je v tem fora ali sploh ni fora?

L.P. Ela

Draga Ela, edina sestra moževe mame, torej edina moževa TETA.Tako sem pazila, da bom prav napisala, da sem narobe.- No, vseeno prosim za tvoje mnenje. Hvala, da si me popravila.

Joj, jaz sem mislila, da je kak hec in ga glede na blond pramene ne štekam :-).
Torej, kaj si jaz mislim? Stvar je prilično neugodna, tale dva vaša žlahtnika bi lahko bila tolko pametna (kulturna), da bi končno nekaj podarila. Tudi tisti izgovor, da bosta takrat , ko bosta vidva rabila je bolj iz trte zvit, ker smo danes mladi najbolj veseli (tako se mi zdi) tolarčkov ali kake druge valute. Mislim, da je bilo to običajno tudi pred 7 leti. Veš kaj, jaz se ne bi sekirala, bi ji pa ob priliki, če bo še kdaj prijavila kako vprašanje kaj naj kupi, odgovorila malo bolj pikro v stilu: ” veste kaj, to me že sprašujeta 7 let in sem vam bovedala, da to in to, sedaj pa če mislite mi lahko to podarita, če pa ne, pa menim, da je tudi že čas, da me nehate o tem spraševti, ker res ne bi rada o tem razpredla naslednjih 7 let…” Amen.
Potem pa bo kar bo 🙂

Draga Ela, prav tako sva midva mislila reči. Res nama ni za darila, zlasti po toliko letih, samo kar malo se nama je “utaknilo”, saj veš kako je. Najini starši prav tako menijo, da naj pustiva vse skupaj na miru, ostanimo na “nivoju” in se moramo naprej dobro razumeti. Skratka, ne bova več mislila na to, najbrž se bova pa včasih vseeno spomnila na to. Hvala ti, da si se potrudila in napisala svoje mnenje. – Pozdrav in lepe praznike (naj se te spomni sv. Miklavž!)

To pa-upam, da se me bo, ker sem jaz “njega spomnila”, da mora temu in temu to in to prinest. Bomo videli nocoj-doslej me še ni nikoli “ven spustil”.
Lep dan in ves predbožični dril želim tudi tebi ( z mikrovelle ali brez :-)) -se mal hecamo!

Ja, tudi jaz imam podobno izkušnjo: moževa priča nama ni podarila ničesar. Niti buteljke. Sicer sva rekla, da bova pozabila in nama – kot tebi – ni toliko do darila. Zdi pa se nama čudno…pač tradicija in ostale fore.
Ljudje imamo očitno različne predstave o takšnih stvareh. Meni osebno bi bilo zelo neprijetno in neugodno, če bi bila tista, ki naj bi podarjala. Raje imam, da ne podarijo meni, kot da bi sama pozabila na kaj takšnega.

Te čisto razumem….
Želim ti lepo zakonsko življenje, ki – na srečo – ni odvisno od drugih…

Aja, še to: podajva si roke še v nečem: tudi midva sva se poročila po 7-ih letih.

Živijo,

menim, da vse skupaj pozabita in si s tem ne belita glave. Bla, bla, … mogoče pa zgledata tako dobro situirana pa samo sebi privoščita najbolje… kar sploh ni slabo. Zakaj pa ne ?!
Nekateri tega neznamo pa vedno kupujemo darila za druge namesto zase.

Skratka nima smisla verjetno si tudi sama lahko kupita tisto mikrovalovno, saj jo dobiš že zelo ugodno.

Vidva pa tudi ne nosita raskošnih daril in ostanita takšna kakor sta. Pozornost je vedno opažena. Bratranci bodo to delo opazili, ko bodo odrasli se jim bo to vtisnilo v njihov spomin in morda bodo vajinim otrokom kdaj pa kdaj prinesli (kakkšno čokolado), če pa ne pa tudi prav.

Dejansko sta vidva zmagovalca.

Škoda energije!!

pa lep in prijazen dan!
Maša

Ko sva se midva ženila je od moža brat dal nekaj denarja(kar sva zelo hvaležna) brez čestitke v kuverti ki jo je dobil iz bankomata.Nekaj pa tudi spomin šteje kaj ne?
Vse živo maš Jadore,vem pa da je težko pozabiti,jaz še vedno nisem tega odnosa,ker boli.