Ni pravila glede prebolevanja s smrtjo. Vsak po svoje. Eni gredo hitreje naprej, drugi počasneje, nekateri se potem ne odločajo za novo partnerstvo.  Ker je pa to tema izpred sedmih let, pa verjetno avtorica že pozna odgovor.

Meni se zdi eno leto čist dovolj dolga doba. Izguba zakonca je nekaj drugega kot ločitev. Pri ločitvi je treba razpucati podstrešje, ugotoviti tudi svoj delež krivde, pri umrlem zakoncu pa je drugače , eno leto je dovolj da si zaželi nov začetek. Bolj bi bilo meni pomembno, kakšen človek je, ali shajata.

Ko pride s pogreba in se losa žlahte!

Prvo leto se pobiras, drugo leto navajas, tretje leto naj bi imel ze vse predelano in poslihtano, tako da si pripravljen na novo zvezo.

Delam v takem poklicu, kjer imam stika z ogromno ljudi. Res je nisem več mlada, sem pa po izgubi moža izgubila ogromno kilogramov in drastično spremenila svoj zunanji izgled. Svoja leta dejansko skrivam. Čeprav sem na pragu petdesetih jih kažem bistveno manj. Kako to izgleda. Čisto tako, moški ki mi izkazujejo pozornost, so pri meni poslovno večkrat na dan,  praktično vsak dan ista štorija, tako da mi je na momente že prav hecno, da tolikokrat pozabijo nabaviti kakšno stvar. Do vseh sem profesionalna. Ja tekom pogovora so eni kar direktni me vprašajo ali imam čas za večerjo, pijačo po službi, nekateri iščejo moj kontakt preko sodelavcev, eni mi kar direktno povedo da sem privlačna, celo pisma mi določeni predajajo v roke.  Vse to jemljem kot hec in ostajam profesionalna. Eno mi direkt povedo , da sem trd oreh, tisti od katerega bi dejansko pričakovala kaj podobnega prvi korak recimo si pa tega očitno ne upa storiti. Je pa pri meni prav tako dvakrat ali celo trikrat dnevno, pot pretvezo da je kaj pozabil nabavit. Morda se sliši otročje ampak po svoje je precej simpatično, ker ga tudi jaz rada vidim in opažam če ga ni kdaj da ga celo pogrešam.