Po poteh AVNOJ-a z Janezem Janso
Mladi komisar Ivan se je ob 40-letnici KPS s kolegi pes odpravil po poteh Avnoja. V biltenu AVNOJ 77 je objavil tudi svoje popotniske vtise. Ki se glasijo takole:
“Tukaj se nahajamo, da bi si pridobili izkusnje, z njimi obogatili svojo aktivnost in hkrati te izkusnje prenesli na bazo, iz katere izhajamo. Vsi udelezenci pohoda ‘AVNOJ 77’ bi morali postati nosilci razlicnih aktivnosti v svojih sredinah, predvsem pa na podrocju splosnega ljudskega odpora in druzbene samozascite. V takih okoliscinah se rojevajo novi kadri, ki bodo sposobni prevzeti naloge, ki jih cakajo ali v komisijah pri predsedstvu obcinskih konferenc ZSM ali pa v delovnih organizacijah na podrocju Slovenije. Kajti mladega cloveka gradi akcija. Izkusnje starejsih prehajajo na nas, mlajse. Hkrati s tem pa tece proces osamosvajanja – izkusnje starejsih tovarisev so samo osnova za nadaljnjo izgradnjo. Mladi smo bili vedno najbolj revolucionarni in na nas lezi naloga, da naprej razvijamo naso samoupravno socialisticno druzbo, da jo gradimo na revolucionarnih temeljih, temeljih marksizma.”
In on si danes upa komu ocitati, da je komunist???
Hahaha, jap on to isto, kar je flancal ( v rit lezel, al pa rinil) očita zdaj vsem ostalim!
On, komunist? Ah, dej no, on pa že ne, kvečjemu Stalinist to pa ja, to je On. En veliki Vodja, huj kot Stalin, huj kot cela bivša Vzhodna Nemčija, pa še bivša Sovjetska zveza skupaj. To je on. Veliki General. Naše sreče poglavar.
Ej, uno od Predina; Alfa Samec. Ej zlovdaj, zakon komad.
Dajte že nehat s tem komunističnim sranjem, ker je že mimo, hvala Bogu. Tako mračnega in nasilnega obdobja kot je bilo komunistično ni bilo. In komunistični sistem je najbolj butast. Sploh nobena komunistična država ni zaživela in vse so propadle. Zares pogreša ga ne nobeden. Preselite se na Kubo ali v S.Korejo. Nekdanji ta pametni komunisti so to dojeli. Sploh pa ne moreš soditi kdo je bil v resnici komunist po srcu, ker je bila dovoljena samo komunistična partija. Če si se hotel ukvarjati s politiko si moral biti v partiji. Pravi komunisti so bili edino maček, kardelj, in par drugih. Maršal JBT je pa prebegnil na katoliško stran pred smrtjo, ko je v kliničnem centru sprejel zakrament bolniškega maziljenja s spovedjo.
Pa sej ja ni čisto nič narobe, če ima človek svoje prepričanje in verame vanj. Naj ga potem zagovarja, pluralnost idej nas vse bogati, konkurenčnost v političnem prostoru daje možnost tekmovanja, na tekmovanjih pa zmaga tisti, ki je najboljši. To je demokracija.
Narobe pa je, če se nekdo malce preveč obrača po vetru. Včeraj zagrizen aktivist, avnojec, komunist, revolucionarni tovariš in gradnik naše samoupravne socialistične družbe, danes pa goreč nasprotnik vsega tega, kritik, pljuvajoč čez vse, kar je vsaj malo rdečega odtenka. To, dragi moji, to pa je demoskracija.
Kdo od trenutno vladajoče ekipe ni imel knjižice? Ni jih prav veliko.
Kar ne morete dojeti, da to sploh niso bili pravi komunisti. Komunizem kot sistem posega v človekovo svobodno voljo in vsak normalen človek se temu kmalu upre. Normalen človek ne more dopustiti, da o vsem odloča neka skupina ljudi – partija. To je poseg v človekovo zasebnost. Saj tudi vam, ki se vam tako toži po komunizmu, ni pogodu. Bile so zastavice, pa Josip, pa ne vem kaj, ampak bili so tudi zapori, mučenja, zaslišanja, omejevanje svobode gibanja, … In tega je bilo veliko preveč. Skušajte raje dati kaj več od jamranja svoji edini pravi domovini, Sloveniji. Koliko velikih Slovencev ni nikoli živelo v pravi domovini, vi pa to takole zametujete. Začnite živeti v sedanjosti, ne pa v nekem mračnem obdobju.
Potem se tudi ti strinjas, da Jansa ni normalen? On je, kakor beremo iz njegovih sestavkov, hotel na revolucionarnih temeljih marksizma naprej graditi samoupravno socialisticno druzbo.
Si ti zapisal, da takrat clovek ni imel druge moznosti? Kaj pa vem. Moj oce in moja mama sta ocitno imela drugo moznost, ce se nista po kolenih plazila do Avnoja in potem klobasala taksne neumnosti v avnojskih casopisih. Res pa je tudi, da nista imela zelje priti na oblast. Jansa jo je imel. In ocitno je njemu vseeno, ali se za oblast plazi do Jajca ali do Brezij.
Cudi me, da se Jansini pristasi ne oglasajo. Da nam tudi tokrat ne napisejo, kako se popolnoma strinjajo z vsemi njegovimi izjavami.
Oh, draga moja, še marsikaj ne veš, ne samo to v zvezi s svojimi starši. Si pač generacija, ki tega ni izkusila ampak samo slišala, kar sta ti povedala onadva. Četudi ti še tako zanikala, pa je bilo včasih zelo pomembno marsikaj, kar danes ni. Bilo je pomembno, pa še kako in od tega odvisno – da si hitro ali pa sploh končal študij, sploh dobil službo, če si pa že doštudiral, pa ni bilo zate dobrega delavnega mesta, če nisi bil “taprav”. Nikar tako posplošeno o teh stvareh, če tvoja starša nista bila prav nič ambiciozna in sta se zadovoljila s tistim, kar sta pač dobila oz. dosegla.
Ambicij pa ne enači zgolj s slo po oblasti!
Jep, on je res politik za vse čase, ker je – konvertit. Naj ponovim…. V težavnih družbenih razmerah z začetka 1980ih znotraj ZSMS prevlada ultra-levičarska, marksistična linija, ki se zbira najprvo okrog študenstke revije Tribuna, kasneje pa okrog publikacije Univerzitene konference ZSMS Časopisa za kritiko znanosti. Ta linija, ki jo predstavljajo Igor Bavčar, Leo Šešerko, Janez Janša in Srečo Kirn, iz časopisa izrine ‘lacanovsko’ linijo, skupaj s Slavojem Žižkom.
Ultra-levičarska linija sistema in Partije ne kritizira s pozicije desno od nje, pač pa s pozicije levo od Partije, po mnenju mlado-marxistov blagovna produkcija, ki jo nadzira partijska in državna birokracija in jo poskuša nadzirati tudi tehnokracija, načenja temelje socialistične revolucije. Pod socialističnim imenom, pa država dejansko sprovaja specifično kapitalistično pot zgodovinskega razvoja. Janša je sodil v ultra-levo strujo znotraj ZSMS. Dve leti po kongresu ZSMS v NM, 1984, se situacija še nekoliko zaostri, ko je iz vodstva ZSMS odstranjen ultra-levičar Janez Janša, ki je skušal pripraviti neko okroglo mizo o obrambi in je razvijal idejo o oboroženem ljudstvu – vsak človek naj bi imel doma svoje orožje. Takšno podružabljenje obrambe in takšna leninistična vizija ‘oboroženega ljudstva’, kot jo je zagovarjal Janša takrat, je bila preveč celo za tedanjo Partijo.
Janša poskuša na vsak način nazaj v Partijo, spiše kar dve prošnji ter celo aktivira mrežo odborov ZSMS po Sloveniji, ki na Partijo pošiljajo hvalospevne spise o Janši, češ da je on ‘pravi’ kader ter da si ne zasluži ‘izbrisa’ iz organizacije.
Z novo-marxistično strujo znotraj ZSMS so opravili šele na kongresu v Krškem, leta 1986.
Junija 1988 ZSMSjevski mediji – Mladina, Tribuna, Radio Študent – prvi poročajo o aretaciji Janše, takrat tudi dopisnika Mladine, ki je ravno med priprtjem kandidiral za predsednika ZSMS. ZSMS je za kakšen mesec in pol prestavila volitve, potem pa ugotovila, da ne more biti brez vodstva, predsednik je tako postal Školč: to je Janša v priporu označil za izdajo in Janševa pot in pot ZSMS sta se ločili. Še pred tem je bil v prostorih Mladine ustanovljen Odbor za zaščito Janeza Janše, kasneje preimenovan v Odbor za zaščito človekovih pravic.
Tako se Jajček Janša od ultra-komunista prelevi v liberalnega civilno-družbenika v ZSMS, ko svojo neizvolitev za predsednika ZSMS spozna za ‘izdajo’, pa se postopno približuje desni opoziciji, ki se združi v Demos. Tudi v Demosu Jajček Janša ni srečen, namreč pomaga pri rušenju Peterleta. 1992 se zgodijo predčasne volitve, na katerih zmaga LDS&Drni. Jajček Janša pristane v njegovi vladi. Radi trgovine z orožjem, v katero je vpleten, in radi ‘spopada’ s policijo, ki sledi njegovim trgovskim aktivnostim (kriminalist Drago Kos celo spiše obtožnico zoper Janšo), se zgodi Depala vas (obračun s tajnim sodelavcem policije Smolnikarjem). To ga stane ministrskega stolčka. Spet se počuti ‘izdanega’, kot opozicionalec začne napadati dovčerajšne koalicijske partnerje – t.i. kontinuiteto. V opoziciji menja barvo. Od desnega nacionalizma pa do levičarskega internacionalizma, hoče se celo včlaniti v socialistično internacionalo. Na koncu pa postane ‘demokrat’ (SDSS se preimenuje v SDS). Ker je brez ekonomskih in političnih idej, s prihodom na ablast zapopade ideje ‘čikagobojzov’, tj. zapopade neoliberalistične, turbokapitalistične ideje. Ki pa jih potem spet menja za nekoliko bolj socialne.
Če pogledamo njegovo politično pot, lahko torej konstatiramo,da je Jajček Janša en največjih konvertitov v slovenski politiki. Pripravljenj je menjati svoja stališča toliko časa, moledovati za članstvo v strankah (npr. v Partiji), izdajati najožje sodelavce (Tasiča, Boršnarja), oz. tiste, za katere se mu zdi, da ga ogrožajo, oz. jih ne rabi več (npr. Peterle v Demosu, Pučnika v SDSS), dokler ne doseže edinega, kar mu res nekaj pomeni – oblasti!
To je zgodovina Jajčka Janše, od komandirja brigad pohodnikov po poteh Avnoja do politika, ki se zahrbtno dogovarja s premierom tuje sile zoper domačo vlado (Sanader-JJ).
Janša govori o sproščenosti, drži pa se kompartijskega načela demokratičnega centralizma; privatizacija podjetij je zanj isto kot nekoč za partijo demokratizacija družbe – strogo nadzorovani »proces-ki-bo-ko-bo« namesto stanja; paktira s Cerkvijo, v javnost pa spravlja zanjo neprijetna zasebna pisma; fotografira se s kapitalisti in upravljavci kapitala, z davčno zakonodajo pa se poskuša prikupiti sindikatom; svobodo medijev razume kot Mitja Ribičič, ki je v imenu pluralne ljudske fronte nastavljal glavne urednike…
Problem je v tem, da katarza takšnega intimnega konflikta vselej zahteva precej kolateralnih žrtev.
Zanimivo, poučno branje. Hvala za zapis.
Če smo ves čas vedeli, da je Veliki vodja, firer naš vsakdanji, marsičesa sposoben, smo sedaj lahko prepričani, da on žrtvuje prav vse, samo, da doseže cilj. Vladati.
S spoštovanjem sprašujem, dovoliš zapisani tekst citirati, v nadaljnje branje objavljati? Pod avtorstvom “konvertit” seveda?
To branje in podobna na to temo je mogoce najti na internetu na raznih straneh in forumih. Jansa se je veliko prevec obracal po vetru, da tega ne bi opazili mnogi in premnogi ter si na to temo dali duska. Ce bi se mu splacalo, bi si na steno pisarne hitro obesil fotografijo Stalina. Zal je tako.
Dolg spis si spisal.Eno vprašanje pa bi ti kljub temu rad postavil.Ker sem to zasledil tudi pri drugih domnevam da imate isti vir, namreč sledeče.Pišeš, da so ga vrgli iz ZSMS a pišeš , da je pisal prošnje da ga sprejmejo nazaj v partijo.Partija in ZSMS sta različna pojma zato se odloči katero verzijo boš zagovarjal.
Pri vseh teh napadih na Janšo pa me čudi, da nekdanjih vodilnih mož ZKS, sedanjih politikov in članov LDS in SD,ne napadate. Da se vam zdi njihovo sprenavedanje popolnoma vredu in brez madeža.Čudni ste,res.
BENAFLEK JAZ TI DOBRO NAMERNO POVEM DA SI TI ZAME OSEBNO NEURAVNOVEŠEN PIŠEŠ TAKE KONDIKTORNE BEDARIJE IN PRIKRIVAŠ RESNICO. DAJ SE ŽE SPRIJATZNI S TEM DA SO VSI TI KI JIH TI OPEVAŠ TOREJ SEDANJI BELUHI BIVŠI KOMUNISTI JEST NE POZNAM HUJŠEGA KOMUNISTA KOT JE JJ SAJ JE EDINO ON V JAJC NESEL BAKLO JAZ JO NISEM OSU , KJE IMA TA TIP OBRAZ DA SE TAKO PREFARBA PA REKLCE MENJA
Ja, Jambrek je tudi en tak kaliber. Bojda že v 70. letih nasprotnik režima. Čudno, da ga je ta isti režim tako nagrajeval. 🙂
No, Janša vsaj ima kaj pokazati v svoji biografiji, je vsaj bil v zaporu. Pa cela država je protestirala in uahtevala, da ga spustijo. Hm … Me prav zanima – če bi takrat vsi ti videli 20 let v prihodnost … 🙂
Jambrek se je iz partije izpisal med zadnjimi, leta 1989. To je dokazljivo in dokazano. Veckrat. In mimogrede, sest let pozneje, ko je mene ucil sociologijo prava, so bila njegova predavanja prazna. Ker ni delal drugega, kot siril desnicarsko propagando in nakladal do iznemoglosti. Da o skriptah, ki naj bi jih morali znati pri upravnem pravu in Sturmu sploh ne govorim. Ce si na izpitu dobil njega, si moral znati neko skripto o krivicah, ki so se njim zatiranim imenitnezem dogajale med leti 1944 in 1990. Kar nobene zveze ni imelo z upravnim pravom. In seveda ni bilo v predmetniku. Vedno sem ga zelela vprasati, kako je on tako zatiran in preganjan, diplomiral pravo, magistriran pravo, doktoriral pravo, bil docent na fakulteti in postal profesor. Kako, ce je bil preganjan???
“Cudi me, da se Jansini pristasi ne oglasajo. Da nam tudi tokrat ne napisejo, kako se popolnoma strinjajo z vsemi njegovimi izjavami.
Moje mnenje. Ker jih je sram. In prav je tako.”
Vesta zakaj, Žogica, vrabček?
Ker na toliko pritlehnih in nekulturnih namigovanj in laži ni mogoče odgovarjati. Niti nima smisla, ker vaša resnica je ena, edina in večna.
Tako kot komunistična, uveljavljana za vsako ceno. Tudi z zločini zoper svobodo in življenje.
A svet se razvija in demokratizira in mi gremo v svetlo prihodnost.
Tisti, prežeti s sovraštvom in krivdo, pač ostajajo in vpijejo.
Za svobodo duha pa je poteben pogum.
Blagor ubogim na umu, zakaj njih je božje kraljestvo. Ironično, kaj?