po pravici…
se kdaj zalotite, da sanjarite o stvareh oz. o njih fantazirate na tak način, da vas postane sram še pred samim sabo…da se kar zgrozite kaj vse ste sposobni naplesti v svojem sanjskem oz. fantazijskem svetu…
ob samozadovoljevanju mi gre po glavi tisoč variant, raznih poz, situacij…včasih sem kar presenečena sama nad sabo…
je pa res, da verjetno nobeden od nas ne bo nikoli povedal na glas in izživel čisto vseh svojih fantazij in želj;))))))
zanimajo me vaše izkušnje…
nak, ne poznam tega obcutka sramu ali zgrozenosti, fantaziram pac o stvareh, ki so mi vsec. Vsec tako zelo, da bi mi blo cisto fajn, ce se kdaj tudi udejanijo :)))
Je pa s fantazijami kot na trgu, ponudba je odvisna od povprasevanja:)) Boljsa ko je ponudba, bolj mmmm so fantazije. To velja seveda le zame. Ker se je nekaj takih hudo aktualnih fantazij uresniclo. Ce le s pravim hodis skozi zivljenje…
Ves kaj, jaz mislim, da ima vsak fantazije, bolj ko imas bujno domisljijo, bolj se ti dogaja. Sigurno si jih nekaj lahko uresnicis, ce si upas, je pa tu po moje en kup enih dejavnikov-kakih moralnih, ki te zaustavljajo pri tem..npr. da bi se s kom drugim ko s partnerjem, dvema, tremi,…vprasanje, koliko si lahko oz. si upas privoscit.
Je pa fajn, ce mas takega partnerja, da lahko vsaj nekaj uresnicis skupaj z njim. Vse pa po moje tezko..ce ne bi bilo sloh vec fantazij.
Fantazije so fantazije zato, da ostanejo fantazije. Če se uresničijo, se izničijo, izgubijo vrednost, ali pa so bile zanič fantazije. Morajo biti takšne, ki se nikoli ne morejo uresničiti. Potem so to prave fantazije. Moje že. Če pa bi jih objavil, bi me najverjetneje izsledili z vsemi sredstvi in …
lp,
Sreč