Pobarvanke za odrasle
Pobarvanko sem si kupila v šparu. Mandale. Res ima veliko strani in sem še daleč da pridem do konca. Barvam od začetka in pobarvam celo stran. Všeč mi je tako ker imam sicer občutek da bi pol pobarvanke pustila prazne če bi letala iz ene strani na drugo. Barvam z 15 let starimi Jolly barvicami (paleta 36 barv). Barvam pa takrat ko to delata tudi moji punci… oni dve seveda baravta svoje pobarvanke 
Lušno in sproščujoče.
Modna muha, kajpada, ki naj bi na človeka delovala sproščujoče in mu pomagala “odklopiti” možgane in pomagala pri premagovanju stresa.
Včasih, ko so ženske (še) zmogle uporabljati glavo in niso bile tako pod vplivom marketinga, so v ta namen šivale gobeline, kvačkale, pletle, slikale,…. zdaj pa drgnejo z barvicami po papirju in svojo neumnost ponosno objavljajo na FB.
Kaj pa je bolj neumnega na barvanju pobarvank kot na gobelinih? Delo je zelo podobno, rezultat pobarvanke vržeš v smeti, s tistimi gobelini si pa zabiješ stanovanje, da zgleda kot od stare mame. Pa pred davnimi časi, so bile s tekstilom obložene stene še neke vrste dodatna izolacija, danes jih pa res nihče ne rabi.
Jaz imam pri pobarvankah žal večje težave z dioptrijo kot pri vezenju. 
rabim očala…
V sproščanju niti ni treba, da koristiš “navzven”. Je čisto dovolj, da si koristiš v sebi.
Barvam pobarvanke, rišem, še raje pišem, berem, pojem, delam na vrtu, kuham kaj posebnega … Vse to me sprošča, v vsem uživam. In si ne dovolim, da mi kdo soli pamet, da je kaj od tega koristneje od drugega … Poskusite najti svoj ventil, boste najbolj koristile sebi. In posledično tudi vsem okoli sebe.
Kaj pa recimo? Brskanje po tablici/telefonu? Gledanje resničnostnih šovov?
Barvanje/vezenje je neke sorte kontemplacija. Zaposliš roke in oči in lahko v miru razmisliš stvari. Meni je podobno kot pletje. Samo roke imaš čistejše. :-)[/quote]
Ja, seveeeeeeeda.
Če bi to počela nekaj let nazaj, bi upala objavljati na svojem FB? Najbrž ne, ane. Ker bi vsi mislili, da se ti je skegljalo, tako kot če bi danes kupila Barbiko in jo oblačila in česala ter se ob tem “sproščala”.
Jutri bo mogoče nov trend, na primer žvečenje gumijastih obročkov pri rasti zob… za doječke. In ker boš to zasledila na netu, boš enako bebavo pograbila tudi ta trend in v pisarni grizljala gumo…
Bravo.
Pred nekaj leti se ni dalo dobiti pobarvank za odrasle. Sicer pa ja, sem barvala stvari tudi v odrasli dobi, če že nič drugega, na faksu. Včasih sem se spraševala, če sem na faksu ali v vrtcu. Ampak to je prijetno početje, večina odraslih je pač pozabila na to. Kot je luštno pihanje mehurčkov ali guncanje na gugalnici. Samo odrasli pozabimo na to.
A če več ljudi to dela ali to javno prizna je pa zato narobe? Ali kaj te moti? Morda nimaš potrpežljivosti za pobarvanke? Pač, gotovo delaš kaj drugega za sprostitev. Saj ni treba, da vsi delamo isto, niti da vsi razumemo drug drugega.
Evo, taki ljudje so mi najbolj antipatični. Taki, ki skočijo v luft in začnejo bruhat gnev “groza kako glupo, a nimaš pametnejšega dela” takoj ko slišijo za aktivnost, ki njim samoiniciativno še ni padla na pamet.
Sosedovi Micki se zdi sproščujoče barvati vzorčke. O moj bog, kakšno grozljivo afnanje. Kaj pa misli da je, to je ja za otroke. Tašča pa Pokemone lovi, čisto je ubrisana. Njen sin ni dosti boljši, koliko igric ima na telefonu, ne vem kdaj se bo zresnil. Ena sodelavka zadnjič je imela zelene nohte, to se res ne spodobi za odraslo žensko. Že to, da ima dolge lase je smešno, to je ja za najstnice.
Koliko enih predsodkov in sekiranja. Folk uživa in se zabava, glup je kvečjemu tisti, ki jim to očita.
Ps. še za avtorico teme: nazadnje sem v DZS kupila The Celtic mandala – taka kvadratna pobarvanka, mehka vezava, zeleni vzorčki na platnici. Od pobarvank, ki sem jih gledala mi je imela najbolj priročne vzorčke – take drobne, z zelo malo črne tinte, zelo luštne za barvanje. Pa še pri vsaki mandali je izčrpen opis pomena.
Že odkar pomnim sem bila navdušena nad barvicami,flomastri,barvnimi svinčniki in seveda pobarvankami.ko je bilo otroštvo mimo sem se prepričevala da sedaj pa res ni več “normalno” da si včasih želim da bi z njimi lahko kaj ustvarjala,saj umetniške žilice za risanje nikoli nisem imela,dokler nisem pred kratkim odkrila pobarvank za odrasle.ko sem ugotovila kako priljubljene so in koliko jih obstaja sem bila presenečena.se strinjam da je to na nek način modna muha,pa saj nikomur ne škoduje.s pomočjo spletnih videoposnetkov sem spoznala,da je to lahko prava umetnost,saj s pravimi tehnikami nastajajo mojstrovine.
Odgovor avtorici:sama sem jih šele začela barvat,da končam sliko traja kakšen teden,odvisno od zahtevnosti in časa ki ga imam bolj malo.
Za moj okus so “biblije” med pobarvankami vse knjige avtorice johanne basford(z veliko detajli,ogledate si jih lahko na youtubu)prodajajo se tudi pri nas.
Barvice ki so za začetnika super,pa so marco raffine,v paketu jih je 72,naročene s kitajske pa stanejo približno 20€.
Pa veselo barvanje
Ni treba kupiti knjige za malo barvanja … lahko si jih brezplačno natisnete:
Mene pa zanima kako tiste, ki se tako zgrazate, preživljate svoj prosti čas? Knjige, TV, internet, sprehodi, morda delate kje kot prostovoljke, vrtnarite, nakupujete, telovadite kvackate….ali pač samo starševski čvek…? In zakaj mislite, da je vaše preživljanje prostega časa bolj kvalitetno kot barvanje? Pobarvanke za odrasle se mi zdijo super stvar. Sama jih ne barvam, imam ostalih prostočasnih stvari že preveč, ne vem pa zakaj bi bilo v barvanju kaj slabega?
Pobarvanke so super stvar za sproščanje in krasna (delovna) terapija. Ne le za starejše in bolne.
Ko je mami imela možganski tumor, sem ji kupila pobarvanko. Otroško, odraslih še ni bilo, ali pa jaz zanje še nisem vedela. Vsakič ko sem prišla iz službe, je bilo njeno prvo vprašanje – kdaj bova barvali. In sva. Ona je s tem delala na koncentraciji, motoriki, vztrajnosti, vmes sva še poklepetali. Ni dolgo zmogla tega, vem pa, da ji je to polepšalo zadnje dneve. In zakaj jih ne bi tudi zdravemu človeku? Je treba takoj napadati, ker nekdo dela nekaj, česar mi ne?
Pobarvanke so res super za sproščanje. Pa tudi vsi ostali kreativni hobiji, nekateri pač rabijo malo ustvarjanja. Barvanje ni tako drugačno od kakšnega kvačkanja ali pletenja. V bistvu je kvačkanje precej dražje, ker je volna dražja od papirja.
Pobarvanke pustnih mask:
http://pobarvankezaodrasle.blogspot.si/2017/02/5-pobarvank-za-odrasle-pustne-maske.html
Tudi sama sem od otrok dobila za darilo pobarvanke za odrasle in barvice. Priznam, ko sem začela razmišljati, pobarvanke halo, sej nisem še tako senilna, čeprav grem na 70, sem mi zdi škoda časa za barvanje, čeprav mi je delo všečno, a kljub vsemu imam veliko bolj pametnih okupacij, grem raje v naravo na sprehod, hribe, če že ne berem, delam rezancev, pečem piškote, delam na vrtu itd. itd.
Strinjam se, da je to lahko terapija za ostarele ali nepokretne, verjetno bom, če bo že tako tudi sama morda takrat barvala.
Lepo ali grdo sem darilo darovala naprej deklici z Dawnovim sidromom, ki zelo rada barva.
Pobarvanke – babuške:
http://pobarvankezaodrasle.blogspot.si/2017/02/7-pobarvank-za-odrasle-babuske.html
