Počasi bo dovolj!
Opisal bom specifičen, resničen primer.
Nekdo ima 80 km stran od tam, kjer stanuje, dva starejša starša, oba stara čez 70 let. Njegova mati je pred nekaj meseci imela možgansko kap, nekako okreva, ampak pri osebi, ki jo je že enkrat prizadela kap, nikoli ne veš.
Možak ima okoli desetega aprila rojstni dan in že celo življenje ga praznuje doma, s starši.
Poleg tega je družina zelo »tradicionalna« tudi glede velikonočnih praznikov. Bog ne daj, da sin za veliko noč ne pride za nekaj dni domov. Se še ni zgodilo…
Pravi, da bo šel, pa če vse hudič vzame. Če ga ustavijo, pravi, bo dobesedno ponorel, ker ima tudi sicer psihične težave (je na antidepresivih, redno hodi k psihiatru).
Je že nekaj let na borzi dela in je sicer brez premoženja, tako, da tudi morebitne kazni ne more in ne bo plačal…
Kaj menite? Jaz osebno sem za spoštovanje predpisov, karanteno, ampak v tem primeru pa bi se odločil natanko tako, kot se je on…
In kot je nekdo napisal v eni temi: počasi bo treba nekomu (Kitajski) izstaviti račun, ki pa ne bo majhen.
Jaz bi Kitajcem POLEG OGROMNE MATERIJALNE – POSLOVNE ŠKODE, materialno ovrednotil tudi nekajmesečne nezmožnosti kontaktov, pa tudi delno poslabšanje psihičnega stanja (vsaj) tistih 200.000 Slovencev (najbrž jih je vsaj enkrat več?), ki jemljejo antidepresive in razne »stabilizatorje«.
Kar se da z lahkoto dokazati z zdravniškimi izvidi, z povečanim številom bolniških odsotnosti in z več hospitalizacijami, ter z dosti večjim številom izdanih receptov za AD-je…
Kaj menite o problemu konkretne osebe in kaj o tožbi zoper Kitajsko?
Menim da ti ni povsem jasno kaj se trenutno v svetu dogaja in kakšno moč si je kitajska pridobila s tem virusom. So praktično edini, ki prodajajo svetu zaščitno opremo in dobesedno izbirajo, komu jo prodajo, po zasoljeni ceni seveda in pod določenimi pogoji. Velik procent opreme je pa itak nateg.
Da ne govorimo o tem, da je miljardni narod objavil, da je bilo okuženih cca. 100k ljudi. Ne vem kdo temu verjame? Kitajska bo iz te korona krize definitivno izšla kot zmagovalka, v globalnem ekonomskem in tudi sicer, smislu.
Kar se tiče moškega iz tvoje zgodbice pa naj naredi kot mu paše. Ne bo edini.
Kitajci naj plačajo, ali pa za 10 let prekinimo vse odnose, tudi gospodarske, saj njihovih smeti (kot smo videli tudi tretjerazrednih zaščitnih mask, ki jih je neka država pred dnevi zavrnila zaradi neustreznosti) ne potrebujemo.
Pa da vidimo, če se bodo Kitajci sami, brez ostalih, izkopali iz ekonomskih težav.
Je pa zanimivo, kako smo leta 1960, 1970, še 1980 in 1990 shajali brez njihovih »smeti«. In to shajali brez problema!
Ker smo SAMI izdelovali skoraj vse, kar smo potrebovali.
Je pa res, da smo potrebovali le malo stvari, danes pa rabimo:
– najmanj en pametni telefon, raje dva
– tudi tablico
– najmanj tri polnilce, dva za rezervo, če eden crkne
– zraven še tri kable za povezovanje
– take in drugačne memorijske kartice
– notranje in zunanje diske
– ovitke za telefone in tablice
– nosilce za telefon in tablico za v avto, ter za na kolo…
Žal smo postali »zbiralci« kitajskega dreka in kitajskih smeti. Zato, da imajo oni kaj za delat in za jest…
Mi pa jemo zagotovo slabše, ker nam je, in to veliki večini POMEMBNO imeti mobilni telefon za 900 – 1200 evrov. Kvaliteta hrane pa tako tako…
En človek, ki zboli za virusom. je mogoče kolateralna škoda neprevidnosti, desetine miljonov zboellih in sto tisoče mrtvih pa ne več!
To je ZLOČIN PROTI ČLOVEŠTVU in čisto nič drugega.
Me pa veseli vsaj nekaj. Sem iz Ljubljane in vsaj leto dni ne bom prisiljen gledati kitajskih obrazov na Tromostovju!
In nisem edini, ki upa, da jih ne bo gledal nikoli več.
Naj bodo doma in jedo netopirje.
Kultivirane evropske države pač niso za njih. Pika!
najboljš, da vsi začnemo kričat, da bomo kar ponoreli, če ne bomo smeli tega ali onega.
kot prvo, če si je tak plan že kar naslikal, potem ne gre za trenutno stanje, ampak ima lepo načrtovano, kakšen izgovor bo uporabil.
kot drugo, če mu zdravljenje ne pomaga v tej meri, da bi bil sposoben normalno funkcionirati, naj zamenja psihiatra (in zdravila).
kot tretje naj odraste.
skrb za ostarele starše je ena izmed izjem pri koronapravilih. torej tvoj “kolega” ne bo kršil nobenih predpisov.
o ostalem pa ne bi. ne bom špekulirala, dejstvo pa je, da nismo tako nebogljeni, kot bi eni radi prikazali. kitajska je bolj odvisna od nas, kot mi od njih. mi lahko v doglednem času vzpostavimo lastno proizvodnjo, se odpovemo delu luksuza, oni pa mrknejo, če nimajo svojega šrota komu prodajat.
da so nam kršene OSNOVNE človekove pravice.
Še med nemško okuapcijo SI LAHKO potoval SVOBODNO poceli Sloveniji.
Dovolilnico si na Gestapu (ali kje drugje) dobil, če si zanjo zaprosil, da greš k staršem za Veliko noč.
Ljubljana je bila resda okrožena z žico, ampak z veljavnim dokumentom si lahko šel izven žice.
Vprašaj, če ne verjameš.
Tole sedaj pa je tako, kot da smo k koncentracijskem staborišču, kjer pa z nobenim dokumentom nisi prišel iz taborišča. Do osvoboditve tabotrišča s strani Amerečanov (recimo Dachau) in Rusov.
Če si se ti odrekel osnovnih državljanskih pravic, se drugi ne mislimo!
Ja, virus je seveda treba zaustaviti. Ampak Kitajce tudi! Enkrat za vse večne čase.
Pametni ste glede Kitajcev vsi, a paketna dostava pa samo raste s Kitajske. Telefone in računalnike so vam tud oni naredili, vsaj komponente. Veliko delov v avtomobilu tudi, v ostalih stgrojih, medicinski opremi… odkod mislite da je večina surovin za antibiotike naprimer ? Pa za papir?
Ja, odrežite Kitajsko ja. Potem pa dve, tri leta živite in izdelujte karkoli brez surovin, rad bi vas videl. Svet je s pomočjo mutlinacionalk in dobička posameznikov tako zelo vezan na Kitajsko, da ta samo kihne, pa smo mi vsi fertik. Bi se moral pa konkretno spremenit način življenja in potrošnje, da lahko odrežemo Kitajsko.
Bravo za napisano. Me veseli, da nas je kar nekaj, ki drugače gledamo na stvari, pa tudi na naš materializem.
In sedaj je res pravi trenutek, da se vsak posameznik vpraša, ali je res potrebno, da toliko kopiči.
In se vpraša, ali res mora podpirati Kitajsko v njeni ekspanziji. Njihove smeti naj prodajajo njihovim državlajnim. Če so tako neumni, da kupujejo ta šrot…
O kitajcih morda : So poznali filozofijo ko so pri nas po barju še koliščarji živeli.
In taka dolga zgodovina pušča določene sledi. Za razliko od mnogih vodenje države (in gospodarstva) v večini jemljejo resno. Z nekim poskusom pogleda v prihodnost – ne le do naslednjih volitev.
In tudi ljudje tam so vzgajani “trenirani” v kolektivnem duhu – kot mravlje – skupaj naredijo ogromno, kar posameznikom ne bi uspelo.
Osebno jih nikakor ne bi podcenjeval.
Moški iz tvoje zgodbe ima predvsem druge težave kot pa koronavirus, ki ga bo, kot je že zgoraj napisano, enostavno uporabil za izgovor, da bo lahko dokončno ponorel. Pa mu ne bo treba, ker mu nihče ne bo zatežil.
Podprimo lokalno: koliko od nas pa v zadnjem mesecu (ali že dlje časa) kupuje pri lokalnih prodajalcih? Ali še čakate v vrsti Merkatorja in Špara, da vam dostavijo?
Dodajam le eno fotografijo, ki pa bo pametnim povedala vse, zaslepljenim pa žal nič.
Gre za državo smetarjev, državo izdelovalcev smeti, šrota.
To, da so šli v vesolje, ne spremeni dejstva da so v veliki večini čisto navadni, nekreativni – smetarji.
Vam, butcem, pa je seveda všeč, ker lahko za 10 evrov naročite s kitajskega spleta 10 izdelkov, ali celo več.
Kajti, če Kitajec uspe narediti prenosni šivalni strojček. ki je na print screenu, za 0.47 evra, v izdelku pa je razvoj, kovina, plastika, delo delavca, embalaža, zaslužek in poštnina, je zame čisto navaden smetar, ki izdeluje NEVREDNE stvari.
In na ta način Kitajec RUŠI svetovno gospodarstvo, ekonomijo.
V njihovih izdelkih (pogosto kopije, ukradene licence, tehnološke tešitve) je dodatne vrednosti natanko za 0,0 odstotka.
Za vas, nekatere zaslepljene in popolnoma naspidirane od kupovanja kitajskih smeti, pa je Kitajec genij, ki za ceno pol kave s smetano naredi nek izdelek, ki celo – funkcionira.Če funkcionira, Pogosto ne…
Kar kupujte od njih, daleč bomo prišli.
Ko sem bil lansko jesen na dopustu na Hrvaškem, je bil v trgovini v ponudbi le kitajski česen. Hrvaška pa polna, tako pravijo sami, neobdelane kmetijske zemlje.
Hrvaški česen je torej za Hrvata znanstvena fantastika. Ker hrvaški kmet dobi za kilo česna le toliko, kot Kitajec. Verjeteno za kilogram le 0.50 evra… Ali še manj.
Za toliko pa se mu česna NE SPLAČA pridelovati. Pa še marsičesa drugega ne…
Pa se pojdi, Evropejec, kmetijstvo, pa industrijo pri taki NELOJALNI konkurenci.
Ste mogoče že slišali za besedo DUMPING?
Mislim, da jih imamo počasi dovolj. Tako njhovih izdelkov – smeti, kot njihovih – virusov.
Print screen kitajskega “šivalnega strojčka”:
[img]http://shrani.si/t/2x/1U/2LEPltfG/sivalnistrojcek2.jpg[/img]
O ja Kitajci imajo kolektivni duh zelo razvit. Spominjam se na svoj prvi vstop na Kitajsko. Iz HK sem se peljal s trajektom proti Shenzenu. Pa sem celo pot razmišljal kako bom taksistu povedal v kateri hotel naj me pelje. Moje znanje mandarinščine je na nivoju, da se znam zahvalit (pa še to me večina Kitajcev ne razume :)). Njihova angleščina pa je nekaj podobnega kot moja mandarinščina. In ko sem šel iz trajekta, korakam proti izhodu, pa me mladenič v “rekelcu”, v angleščini ogovori in sprašuje če rabim taxi. Itak, super, fajn prav srečen sem bil. Sledi izi debata, iz kje sem kam grem itd., pa zraven študiram kakšno srečo imam, da imam angleško govorečega taksista. Tako sva prišla do taksija, me je tam čakal šofer, ki mu je ta mladenič povedal kam me naj pelje in mu je dal navigacijo. Potem pa sva se poslovila, taksist me je peljal v hotel, on pa je šel nazaj iskat novo stranko za nov taksi. 🙂
O ja Kitajci imajo kolektivni duh zelo razvit. Spominjam se na svoj prvi vstop na Kitajsko. Iz HK sem se peljal s trajektom proti Shenzenu. Pa sem celo pot razmišljal kako bom taksistu povedal v kateri hotel naj me pelje. Moje znanje mandarinščine je na nivoju, da se znam zahvalit (pa še to me večina Kitajcev ne razume :)). Njihova angleščina pa je nekaj podobnega kot moja mandarinščina. In ko sem šel iz trajekta, korakam proti izhodu, pa me mladenič v “rekelcu”, v angleščini ogovori in sprašuje če rabim taxi. Itak, super, fajn prav srečen sem bil. Sledi izi debata, iz kje sem kam grem itd., pa zraven študiram kakšno srečo imam, da imam angleško govorečega taksista. Tako sva prišla do taksija, me je tam čakal šofer, ki mu je ta mladenič povedal kam me naj pelje in mu je dal navigacijo. Potem pa sva se poslovila, taksist me je peljal v hotel, on pa je šel nazaj iskat novo stranko za nov taksi. 🙂
[/quote]
Ali ni to lep primer win-win situacije? Trije deležniki, in vsi zadovoljni
– ti si dobil storitev, ki si jo potreboval
– “prevajalec” je nudil storitev in bil za to verjetno plačan od taksista
– taksist tudi opravil storitev
Ali ni to lep primer win-win situacije? Trije deležniki, in vsi zadovoljni
– ti si dobil storitev, ki si jo potreboval
– “prevajalec” je nudil storitev in bil za to verjetno plačan od taksista
– taksist tudi opravil storitev
[/quote]
Zame je bilo to precej zanimivo in neka novost. Pri nas bi se takšnemu taksistu ljudje posmehovali, tam pa sprejmejo čisto naravno.
Naslednji dan, gremo po zajtrku na firmo. Mikro podjetje 300-500 zaposlenih, me predstavijo povedo za kaj sem tam in kaj moram postoriti, za pomoč pa dobim par ljudi in “prevajalca”. Razdelim svoje delo med pomočnike, povem kaj moramo narediti, katero pomoč potrebujem in kako bo delo potekalo in to je to. To je to – to je fact in pika. Ni izgovorov, kaj pa če bi to, pa če bi ono, jaz bi pa tako, po mojem bi pa to – tega ni. Vsak je prijel svoje delo in če ni imel težav se je vrnil ko je bilo delo opravljeno. Potem pride direktor in pove, da če bodo kakšne težave naj povem in dobim dodatne ljudi.
Ko delaš enkrat v takšnem okolju in ko vidiš njihove stolpnice in število ljudi, se zavedaš kako majhni smo Slovenci. Ne želiš si, da bi jim izdajali kakšne koli račune in da ga pridejo osebno plačat (z vojsko). Ker takrat se bomo mi kregali ali bomo ščitili severno mejo ali južno ter kako vlada nima pojma. Oni bi šli v napad, glede na ukaz, brez pomisleka, da mogoče bi bilo pa dobro napadat iz druge strani.
Zame je bilo to precej zanimivo in neka novost. Pri nas bi se takšnemu taksistu ljudje posmehovali, tam pa sprejmejo čisto naravno.
Naslednji dan, gremo po zajtrku na firmo. Mikro podjetje 300-500 zaposlenih, me predstavijo povedo za kaj sem tam in kaj moram postoriti, za pomoč pa dobim par ljudi in “prevajalca”. Razdelim svoje delo med pomočnike, povem kaj moramo narediti, katero pomoč potrebujem in kako bo delo potekalo in to je to. To je to – to je fact in pika. Ni izgovorov, kaj pa če bi to, pa če bi ono, jaz bi pa tako, po mojem bi pa to – tega ni. Vsak je prijel svoje delo in če ni imel težav se je vrnil ko je bilo delo opravljeno. Potem pride direktor in pove, da če bodo kakšne težave naj povem in dobim dodatne ljudi.
Ko delaš enkrat v takšnem okolju in ko vidiš njihove stolpnice in število ljudi, se zavedaš kako majhni smo Slovenci. Ne želiš si, da bi jim izdajali kakšne koli račune in da ga pridejo osebno plačat (z vojsko). Ker takrat se bomo mi kregali ali bomo ščitili severno mejo ali južno ter kako vlada nima pojma. Oni bi šli v napad, glede na ukaz, brez pomisleka, da mogoče bi bilo pa dobro napadat iz druge strani.
[/quote]
Tudi jaz sem nekoč tam delal, in ko je bila težava, je (njihov) šef najprej vprašal: “koliko ljudi še pripeljemo”?
Smo razložili, da tudi z devetimi ženskami ne moreš priti do otroka v enem mesecu 🙂
Tudi jaz sem nekoč tam delal, in ko je bila težava, je (njihov) šef najprej vprašal: “koliko ljudi še pripeljemo”?
Smo razložili, da tudi z devetimi ženskami ne moreš priti do otroka v enem mesecu 🙂
[/quote]
To je res, samo mi je to čisto nasprotje s Slovenijo. Pri nas se ti delo n-krat poveča, pokaš po šivih pa je nadrejenemu težko dobit dodatnega človeka. 🙂
Kor prvo, drugo in tretje – kdo je kriv?
Smo to mi, državljani Slovenije, so državljani EU, ali kdo drug?
Če zajebeš ekonomsko politiko SVOJE države zajebeš svoje državljane, oni pa so zajebali ekonomsko 50 ali 100 držav na svetu, kar je eden največjih (ekonomskih) zločinov v zgodovini.
Zločin, docela primerljiv s prvo, ali drugo svetovno vojno.
Mene ne bi potolažilo niti sojenje, kot je bilo v Nürnbergu 1946 in rezulat sojenja: okrog 20 obešenih…
Za pobesiti je vsaj 20.000 ljudi. Kot opozorilo proti naslednjim “igricam”, ki so zelo verjetne, ki bodo pobile mogoče še več ljudi, TUDI vaših svojcev, znancev.
Ampak oni so najvajeni smrtnih kazni, saj jih vsako leto ustrelijo nekaj tisoč…
Tako, da tudi ta skrajna mera NE zaleže…
Zaleže le skrajna gospodarska, tudi politična blokada.
Pa da vidimo, če lahko preživimo brez njih?
In oni brez tega, da nam prodajajo nevredne izdelke, ki so pravzaprav pretežno nepotrebne, ničvredne smeti?