Ko imate družino z otroki, ali raje počitnice preživljate sami z družino ali še s kom (tudi z družimo z otroki/prijatelji)?

Imate čas se podružiti s prijatelji in kako pogosto?

Kaj vam ustreza in kaj ne?

Midva imava 3 majhne otroke. Sama si želim počitnic sama z družino, mož ima rad, da je prisotna še kakšna družina z isto starimi otroki, da imajo oni družbo. Tega je bil vajen iz svojega otroštva.

Sama se težko prilagajam. Že moji otroci so naporni, tuji mi itak grejo večinoma na živce. Še bolj njihove mamice, ki furajo permisivno vzgojo in sedijo kot vkopane, ko njihovi sončki delajo škodo.

Vsekakor si želim individualnih počitnic, saj čez leto samo šibamo/hitimo. Družina se na dopustu poveže, uživa med sabo. Če so prisotni drugi, se je treba stalno prilagajati in prenašati tuje frocovje. Not for me. Thank you.

Se boste že zmenili a ne?

Mi smo vecinoma dopustovali skupaj z druzinami prijateljev, a tako, da smo imeli vsak svoj apartma, obicajno v istem turisticnem kompleksu, videvali smo se na plazi, zvecer na sprehodih, vcasih sli kaj skupaj pojest, nismo pa viseli en na drugem, saj vsak potrebuje malo miru, malo po svoje, malo pa sproscene druzbe dragih ljudi.

Odkar imam družino, si ne predstavljam dopusta, na katerem bi nam družbo delal še kdo. Dovolj je prilagajanja med nami. Ko najdemo nek usklajen ritem, se lahko odpočijemo, naberemo novih moči. Še ena družina bi nam energijo jemala. Samo enkrat smo šli v družbi s še eno družino na krajši dopust. Za 3 dni. Kaj naj rečem… ni bil ravno dopust. Za kak enodnevni dopust še gre, kaj več pa ne hvala.

Poznam pa pare in družine, katerim družba drug drugega ni dovolj in morajo nujno na dopust s prijatelji. Sami se dolgočasijo. Različni smo.

Vsekakor raje dopustujemo sami.

Točno tako sva razmišljala z možem. Poletni dopust je za družino, da smo mi  skupaj in nihče drug. Aje kak vikend izlet, ampak več ne.

So pa naši otroci sedaj v starosti 16 do 22 in imamo s sabo že kakšnega fanta, punco.

Ko so bili pa majhni, si ne predstavljam. Pa sladoled, se zmenit in iti jest v restavracijo, sprehodi, prigrizki…zmešalo bi se mi, da sem na plaži z našimi 4imi in še drugimi.

Poleg tega pa ni to glavni razlog. Dopust je čas, ko smo res lahko skipaj en z drugim. Ko ne klepetam s prijateljico, otrok pa išče pozornost.

Ne hodimo po dopustih, ko pa kam gremo, smo samo mi, družina. Ne bi nikoli hodila skupaj z drugimi. Vedno se najde kdo za druženje na lokaciji, ampak tudi to hitro postane prenaporno, ker se eni kar obesijo in začnejo vsiljevati svojo voljo, pravila, ukazovati.. Ko kam gremo, želim predvsem mir in tempo, ki moji družini ustreza.

že ko sva bila brez otrok,vedno sama,zapuščene plaže,divje,ko so šli ostali domov sva sexala,zvečer popivanje.družbo imam rad samo v vaški štariji

Manja834

manja , dobro vpršanje.   upam da boš zadovoljna z odgovorm. je pa spet čisto iz življenja.   odvisno je  kakšno družino imaš. če iamš strice, tete ,brate sestre, pač sosrodniek z otroci. če jih  nimajo kot recimo moji, in od žene pač druženje odpade.  če jih imaš, se razumeš, imate družinsko neko letovišče, apartma stanovanje prikolico, ste toliko složni da skupi plačujete pavšal. pol je lahko ureud zakaj ne?   po večini,  ni uredu. po večini ni tega složenga.

zdaj pa k preživljanju dopust.a vidiš to tipično vprašanje kerga kar prvo psotavim ljudem ki jih želim, moram spoznat.   kako preživlja letni dopust.  če mi reče, hribi. pol mi je zelo hitro jasno.  če je to ženska je leva fašsitka, feminsitka, lezbačika,  z družbolosno diplomo, zelo močnimi družinskimi vezami za službo. torej služba na neke mminsitrstvu 3000 evrov cca.  lena, naduta arogantna samska kuzla.  ki ima fse vikende fran, fse počitnice fraj in nič en dela na šihtu, kot fs in JU NA minaitrstvih. TOREJ POTREBUJE IŠČE KVAZI ADRENALIN, KER JE SPOČITA KUZLA SMRLDJIVA  komunisitčna  in pač išče kvazi akcijo,se dokazuje neki.     normalna žesnka, moški, ki mora neki delat, se borit za službo, delat, konc dneva neki pokazat,  ima normo, ima izmene, NIMA KOMUNISTIČNIH VEZ,  pač  izbere vedno morje.   ker se želi spočit. imam ogole lepe spomine na morje iz otroštva zbabico dedkom k oso še imeli možnost sploh it na morje. in gredo taki ljudje radi na morje.  so radi na morju.  ne grejo na neke  robinson počitnice, neke brege pofukane.  ker so ze utrujeni od dela.  ja?   težko, se ej družit z nekom ko imaš družino. lahko, če si bisx lezbačika kot mamica. imaš enga otroka, insi umska revica.  pol lahko ker si flegma ker se ti jebe za fse. razen zate.  za nas normalne ljudi  pa je morje le morje le morje. gremoradi sami ali v paru al iz svojo družino.  osebi, ki si je morala sama službo zrihtat, navadno službo kjer mora delat, mora neki pokazat, morap reko koga pridit za drobitinice, se bori iz dneva v dan za drobiž, takemu človeku ni do 14 dni hodit po bregih. se it neko robinsoon morje  preživetja.  ker to počne vsak dan.  razumeš??    kaj misliš zakaj jaz tak osovražim lezbačike, leve fapsitke feminsitke? za hec?  ker sme delal na minsitrstvu in vem kako je. vem kaj delajo, vem kako tja pridejo,  vem kako napredujejo, in vem kakšni priimki so na minsitrstvih v slovniji. ker pač vem.   hahahah    in zaradi njih neič ne fukncionira. ampak tudi ne more.  če imaš 4000 plače, za nič delat. pisarna je tvoj brlog do penzije. sluzbeno kolo za osebne opravke v mestu.  štempalnje za malico za  đabe. jim oseba popravlja na comp.  ure se delijo kr tko malo za finto.  malica min 1h do 3h.  kuhna najboljšpa v kleti stavbe. taka kot je nima kakovostna menza. parikirnaje  na lastnem mestui. najvišji potni storški, dodatki za dež in sonce.  dopust 50 dni.  natačno se ve, z 3 leta naprj praznike kdaj bo fraj gospodična. oblekca je poletna lahka, majhna prozorna in petke in balerinke.  vodica samo najboljša. sadje in solatka in jogurtek.   dretjei z ene pisrane v drugo, kje je kašna oblkca kera vidla. in dopustek.  živ primer evo. 35 letna lezbačika,  nek mag. prava. pos skrretr al kaj niti ne vem.  se dere iz ene pisarne v drugo, pa ne sosednjo.   2 naprej na drugi stran ihodnika.     ej sem vidla minija za 50 tispčakov, mislip da bi ga vzela. mi ej bil bmw 1 malo lepši veš.   kaj ti misliš.  pa take fore.  ja??     SAMA IDI Z SVOJO DRUŽINO.  !!!! Z MOŽEM IN OTROCI IN NOBNEEGA NE VLAČI POLEG.

Nisem človek krdela, ki bi rabil stalno animacijo nekih tretjih oseb in se jim prilagajal. Dopust in tudi izleti za več kot en dan so družinska zadeva.

Ne in ne.

Recimo, da sem toliko neprilagodljiva, da si ne želim dopustovanja s še eno družino. Na živce bi mi šlo usklajevanje, prilagajanje, divjanje drugih otrok, kdaj, kako, s kom, kam. Ne hvala, še enodnevni izlet se je izkazal ta mučnega, kaj šele dopust… In tudi, ko nisva imela otroka, sva vedno hodila sama. Mož bi morda še popustil, jaz pa sem vljudno zavračala ponudbe po tem, da bi bila drugim otrokom varuška in gospodinja. Kakšen dopust pa je potem to?!

Kakšen dan je sonce prijetno, valovi ravno pravi in te ima, da bi popoldansko kopanje potegnil na plaži do sončnega zahoda. In potem naj bi midva šla noter samo zato, ker smo se za ta večer zmenili, da gremo v mesto?!

Ali pa, da začne ful pihat ob petih, mi smo pa zmenjeni, da naše, vaše otroke na plaži čakamo do šestih. Da ne morem spakirat, ko imam dovolj zato, ker smo se nekaj zmenili?!

Ali se pa zmenimo za v mesto in jaz prvi dan menstro fašem, ko sem čist zanč. Pa da se matram samo zato, ker smo se ta dan zmenili?!

Namesto, da se z možem za vsak večer sproti pogovoriva, kot nama paše in kot veter piha.

Da ne govorim o tem, da bi mi še kakšen tuj otrok tempo diktiral!

Pa vi niste normalni, ko hodite skoz z nekom. To ni nikol nobenga miru, tud en dan ne.

Midva imava edinko in sva se z njo ukvarjala, ko je bila mejhna, pa še kakšne punčke je na plaži spoznala. Zvečer smo bili pa mi trije skupaj.

Kaj ste to za ena rasa, da ne znate bit samo s svojo družino??

Na dopust vedno sami trije. Niti si ne želimo niti ne potrebujemo na dopustu nikogar drugega. Za nas je čar dopusta v tem, da se ni treba prilagajat, ni treba gledat na uro, imamo čas zase, počnemo stvari skupaj, nam je lepo…

To, da hodijo nekateri s prijatelji/razširjeno družino, še nekako razumem. Otroci imajo družbo, odrasli tudi… Eni se pač res radi družijo…

Mi je pa najbolj žalostno in malo grozno, ko gre na dopust mlada družina in starša zjutraj oddata otroka v hotelski igralnici, kjer je organizirana animacija, ona dva pa sama lepo na plažo, potem gresta po otroka, da naredijo par fotk skupaj na plaži in po kosilu ga spet porineta na neko animacijo in sta do večerje “fraj”… družinski hoteli so polni takih “popolnih družin”.

Dopuste preživljamo sami. S prijatelji gremo v hribe, ker tudi otroci različnih starosti lažje hodijo in se ne pritožujejo.

Delno smo en poletni dopust preživeli z eno družino in na koncu sem jaz pazila svoje in njihove otroke. Nikoli več.

Ko ti je ful prijetno na plazi in potegnes do zadnjega soncnega zarka, imas se vedno cas, da se potem preobleces in gres v mesto.

Ko ob petih ful piha, pobase otroke in gres s plaze.

Ko dobis menstro, se opravicis, fa se ne pocutis dobro in ostanes v postelji, moz in otroci pa lahko gredo, ker od tebe itak ta dan/vecer nimajo nic.

Zakaj je to problem? Kako pa doma naredis, ko ti je cez dan nekje ful lepo in potegnes, ceprav si zvecer zmenjena? Ali dobis M in si zanic, zvecer si pa zmenjena?

Ko gremo s kom na dopust, nismo zvezani s popkovino, vsaj pri nas je tako.

Žena je enkrat vlekla svojo prijateljico zraven na morje.

To je bilo za pobegnit. Otroci so iskali pozornost, onidve sta pa klepetali, kot da sta manturanskem izletu. Kasneje je imela žena slabo vest zaradi nas in je bila več z nami. Šlo je tako daleč, da ji je prijatelica to zamerila.

Nas je dobro izučilo.

Uf, dopust z drugo družino nikoli in nikdar. Saj to je čas za nas. Pa da tam še tuje otroke gledam. Ni variante. Lahko se enkrat ali dvakrat dobimo če slučajno letujemo v bližini. Ampak to brez vnaprejšnjega planiranja.

Za druženje s prijateljicami sem si in si še vedno vzamem čas. Se ne bo nič groznega zgodilo, če mame ne bo par ur doma. Še celo bolje je, da ni otrok zvezan na mamo. Se imajo v tem času v varstvu druge osebe prav dobro.

Ne predstavljam si, da bi se na poletnih počitnicah dogovarjali z drugo družino, šli skupaj na kosilo, večerjo.

Zakaj vi motali na družinskem dopustu čas preživljati z drugimi? Pa čeprav vsak dan samo 1h?

Že tako je med letom norija, kup obveznosti, letanja vsepovsod. Tako smo pa samo mi, počnemo, kar in ko nam paše. Nam je lepo samo drug z drugim. Se pa to obdobje izteka, otroci postajajo najstniki.

Teh par poletnih dopustov, ko so majhni, mi je predragocenih, da bi izgubljala čas z drugimi.

Pa zakaj bi se nekdo na dopustu moral sploh komu opravičevat in že razmišljati o tem, da ima neko obveznost? Ok, ona se izgovori z menstruacijo, ampak zakaj bi mož in otroci morali na silo riniti nekam, da mu bodo delali družbo ali kaj? To je vendar dopust, ko naj bi bil svoboden, imaš končno čas zase in za družino, ne pa da gledaš na uro, planiraš, se usklajuješ. Saj tega imamo čez leto več kot preveč, vsaj večina. Zakaj tudi bi moral poslušati neko brezvezno čvekanje in celo sodelovati pri tem?

Dodajm še to, da se vsako leto, ko se vrnem iz dopusta, zahvalim bogu, da ni bilo v bližini nikogar od znancev/prijateljev/sosedov/sodelavcev/sorodnikov, da nismo imeli vljudne obveznosti druženja… Eno leto je mož sicer srečal bivšega sodelavca in smo par minut poklepetali tam na poti na plažo, potem pa smo se očitno uspešno izogibali en drugemu K sreči tudi oni niso bili “za druženja”.

Vedno z družino  – ali sam. Tako najlažje sledim našemu oz svojemu tempu.

Včasih mi je fino, če so kakšni prijatelji blizu – a ne preblizu. Ne tako, da bi šli skupaj in potem stalno viseli skupaj. Morebiti tako, da so v istem kraju, pa gremo občasno na pijačo.

Da bi prav še z eno družino šli na dopust, nikoli več. Je bilo enkrat dovolj….

Mi je pa ok, če kakšni prijatelji dopustujejo v bližini, v istem kampu. Se radi podružimo, ampak brez nekih obveznosti.

Pri nas je pa tako, da smo na dopustu svobodni, brez obveznosti, počnemo kar želimo, ko želimo in se ne rabimo nikomur OPRAVIČIT, če počivamo.

Enako, nas je 6, v vsakdanjem tempu povecini komaj stukamo prevoze, kuharijo in preostalo gospodinjstvo, obveznosti, solske, obsolske in sluzbene vseh, tako da na dopustih si privoscimo ravnati se le po sebi, midva za predebatirat kaj, pa  skociva na kak sprehod ali voznjo s kolesom v dvoje. Otroci pa tudi, malo med sabo, malo solo. Nas je veliko pa smo  vsak po svoje tudi samotarji.

Niti pod razno v to racunico ne pase se kdo. Ok, so v casu dopusta na nasem otoku kaksni prijatelji, se otroci podruzijo, odigrajo nogomet, gredo skupaj kopat, mi vmes na pijaco, poklepetamo ali vecerja. To je pa to. Dovolj.

Za te namene je preostanek leta in druzenje doma.