Že od najstniških in vse do mojih zrelih let se tako počutim. Tuji izraz bi bil recimo misfit. Sem posebna, drugačna. To se pozna pri odnosih z drugimi. Za osnovne stvari funkcioniram, vendar s težavo. Zato se počutim osamljeno, nesprejeto.  IN zato se z drugimi težko ujamem, ker nismo na isti frekvenci. Če je še kdo tak, naj se oglasi in pove, kaj narediti, da se počutiš kar najbolje v svoji koži.

ja nimaš kaj bodi kar si in to je to.

ko jebe folk. svet krokodilov. prijateljevanje je samo eno duhovno ranjavanje.

jst sem tudi tak.

že od osnovne. ali pa u srednji recimo. se sploh z nobenim nisem pogovarju. pa sem bil med temi ki so “in”.

gledaj svoja posla i to je to.

mogoče si malo avtistična?

punce dosti redkeje diagnosticirajo avtizem, ker znajo dosti bolje maskirat simptome, kot pa fantje

Dobro vprašanje. Mogoče je tudi kaj na tem, ja, kdo ve?

Jaz sem ista, odkar pomnim zase. No, ne vem če ravno ista, ampak sem drugačna, posebna od večine. Povedala ti bom svojo zgodbo, da boš vedela da nisi edina. Današnji svet je svet ekstravertov in meni je v tem sistemu težko, saj sem izrazit introvert. To se mi pozna povsod, pri družbi, v službi, ne znam si tkati socialne mreže. Sem tudi brez vez, tako da imam močno omejenost pri iskanju boljše službe. Sem nevpadljiva, dokaj nizka samopodoba (tu je še manevrski prostor). Od malega nisem želela biti v družbi drugih otrok, vedno sem raje raziskovala naravo, bila v stiku z živalmi, vzela kolo in se odpravila raziskovat. Opazovala reke, drevesa, naravo. Vedno nekako tudi preveč navezana na starše. Zdej po 30. letu je to spet postalo zelo izrazito. Če me kdo potiska v družbo, kuje plane kaj bomo počeli za pol leta naprej, me pograbi panika, mi je neprijetno. Ne znam si poiskati novega partnerja, ne boljše službe, ne znam iti od doma. Imela sem enega fanta pa sem ga izgubila ker sem bila čisto pod vplivom moje bivše bf, ker se nisem znala postaviti zase. Tega se v otroštvu nisem naučila in imam neko travmo, ki jo bom morala razrešiti, saj sem nesposobna dolgoročnih odnosov. Kot da bi celo življenje živela v enem svojem svetu, nepripravljena na realno življenje. Tako da evo, sem introvertirana in še s travmami. V življenju se mi ni bilo potrebno soočati s hudimi preizkušnjami in dobesedno me je vsega strah že vnaprej. Jebem ježa, vem pa kje je problem in sem trdno odločena,  da še ni prepozno, da si ne bom uničila življenja.

No, jaz se pa nimam za posebno, ampak sem posebna!

Z drugimi ljudmi nimam tezav in imam z vsemi odlicne odnose, pac sem toliko boljsa od vseh in moja vzvisena dolznost je, da se jaz njim priblizam, ker oni se meni ne morejo, pac niso sposobni.

Kako si lahko bil “in”, če si bil pa vase zaprt?

Si bil lep pa si bil zaradi videza “IN” namesto zaradi obnašanja?

To da se počutiš nesprejeto v današnjo (HETERONORMATIVNO 🤮) družbo je zelo obetavno ✨

Zdravo,

ko sem brala tvoj post in se od ene punce, se mi je zdelo, kot da berem o sebi. Ocitno nas je vec, ali pa je samo se nekaj normalnih na tem svetu 😉. Jaz sem se tudi celo zivljenje sekirala, ker nimam prave druzbe, ne privat  ne v sluzbi, tezko sprejemam krivice, ki se dogajajo v danasnjem svetu, ukvarjam se vecinoma z individualnimi sporti, sama grem na potovanje v cim bolj banana drzave… ker je pac poleg sluzbe to vse, kar lahko pokazem… stike sicer navezem, ampak ne globjih in ne dolgorocnih, v ljudi vecinoma dvomim, vedno imam nek obcutek, da imajo nekaj za hrbtom…odlicno se razumem z zivalmi…  ko rabim sprostitev, grem po starsa in ju peljem za kaksen dan v toplice, ona dva sta zadovoljna, jaz pa tudi nisem sama… stalno me spremlja nek obcutek, da se bo nekaj dobrega zgodilo, zato ves cas hodim naokoli polna elana, v pricakovanju necesa…ki se nikoli ne zgodi 🤷‍♀️ pocasi se bom sprijaznila… tudi cudaki moramo zivet😁

BIL SI IN DA SI NAJBRŽE TRČAO  KADA SI TORBICE KRAO UPOKOJENKAM SLOVENIJE. MRŠ GOVANCE

za mahuna čivčato alias Božo

Ja valda stari…

Vozl so me tja na ptt iz radec v lisicah uklenjenga z pazniki u civilu… Na ekonomsko sm hodu. Jst sm meu fine otroke u razredu… Pac takrat nisem mel kaj od njih… Lahko bi vec dialoga mel. Itak mi niso bli u stanju skodt. Oblecn itak najbols… Pupovic pa jst sva bla glavna.

Enkrat se spomnim nisem vedel ene snovi… Rabu sm razlogo… Sm reku tm sosolkam. 😂 Prav 5 jih je takoj prislo.

Hvala, ker ste povedali o sebi. Očitno nisem edina taka. Bolj je to problem, ker  sama sebi očitam, da bi morala bolj stopiti v korak z drugimi ljudmi,  a dejansko, če to naredim, grem proti sebi.  Tako je težko, ker misliš, da te skoraj nihče ne razume. In res ne vem, če je kdo, ki me v celoti razume od vseh ljudi, ki me poznajo. Mislim, da me ne.

Samo obveščam vas te, ki berete, da jaz tega sporočila nisem napisal.

Ti in še osem milijard drugih. Sami posebneži in individualci, ko se ozreš naokrog pa klon ob klonu.

Vsak misli, da je poseben in drugačen, različen od ostalih, ja.

Tudi najbolj povprečen posameznik meni o sebi, da ne predstavlja večine. Ego pač 😀

BOŽO, zelo zanimivo se mi zdi kar si opisal. Imam kar pred očmi to sceno. 😄

Pri nas na srednji so bile tudi hude scene.

In kaj si naredil, da so te zaprli v Radeče?

Misfit in Nika132,

smo že tri 🙂 dobro, da so ti forumi, da malo anonimno potarnamo, da vidimo, da nismo edine. Jaz čist verjamem, da smo ok punce in zanimive. Morda pa ne na prvo žogo z nastopaštvom, če bo koga zanimalo kaj več, bo že odkrival 😉

Jaz že 2 leti sama hodim na morje, izven sezone, ni mi do hrupa, do puhlih pogovorov, 36421 znancev.. slinit za osebne koristi se ne znam, z moškimi ne znam, sem preveč samozadostna.

Jaz sem vedno v družbi se trudil, da bi bil neopazen. Nimam neke prezence in karizme, ki se opazi že na prvo žogo in prvi pogled. Vedno pikeram samo na osebo, ki mi je všeč in ostali okoli me ne zanimajo. Aja pa glasen postanem samo zaradi stvari, ki se mi zdijo pomembne. Tako kot tu na forumu. Torej ne ker bi jaz hotel biti v središču pozornosti ampak zato ker mi je tista zadeva zelo pomembna.

Ampak stalno se mi dogaja, da sem med mladimi, ki izstopajo, eni so alternativci. Potem pa mi dostikrat kdo reče ko se začne pogovarjati z mano, da me prej sploh ni opazil a zdaj ko je spregovoril z mano, da vidi da sem resnično čuden. Bolj čuden od vseh.

Še jaz se sprašujem in gruntam zakaj mi tako pravijo.

v filmu the accountant prevod računovodja glavna vloga ben afleck je predtsvaljen ta lik kot avtist oz nekaj podobnega. je točno razloženo. mogoče si ti ista. mogoče je kaj na tem. če si za kak pogovor piši na [email protected]

in še zate, odlično napisano, tudi jaz nobenmu ničl ne zaupam pa vrejamem, očitno nas je več čudakov. tudi jaz se odlično razumem z živalmi in bi malo komuniciral s tabo [email protected]

Jaz vas razumem. Edina resitev je, da to sprejmes, si probas narediti zivljenje cim bolj zanimivo..jaz si kar plan naredim kaj bom pocela cez vikend, katere dneve bom sla tect, katere na kolo… imam recimo tekasko druzbo, na kolo grem ponavadi sama.. vcasih kar cel dan delam… vsake toliko obiscem druzino… vcasih se se vedno pocutis zapostavljenega in osamljenega…vecinoma pa me vse ze dejavnosti izpolnjujejo in me ohranijo pozitivno. Ce ti zivljenje ponudi limone…😁

Mogoce si pa res cuden 😅 kot se nekaj nas.. kar sploh ni samo slabo, ima tudi nekaj plusev😉

Nisi nič posebna, mogoče se ti to zdi tako v svoji okolici. Če stopiš v sosednjo občino, šolo ali firmo bi opazila da imaš tam dvojnico, ki se prav tako počuti posebno kot ti!