Skoraj ni vredno komentarja 😕
intimne zadeve so pa osebna stvar in glede na zdravje včasih tudi vprašljiva e. Zagotovo pa ne na prvem mestu, tako, da malo previdnosti imejte v rezervi…
[/quote]

se pravi, tudi brez tega. Kaj je potem resnični vzrok, ki te žene v situacijo, ki je nočeš?

a to se moj cinizem za nicke počasi prijemlje ☺☺☺

Uh, zdaj si se pa zapletla in izdala.
Torej s tem tipom nisi v partnerski zvezi, temveč si predvsem njegova pomočnica, ne verjamem, da imaš svoje nepremičnine, ker potem ne bi tako stokala zaradi hiše, v katero nisi ničesar vložila, razen nekaj dela (kolikor ti pač ostane energije po vsej negi in skrbi za “partnerja”). Rada bi izsilila dosmrtno bivanje v tej hiši … če ti podpiše overjeno pri notarju dosmrtno bivanje v hiši, potem boš lahko tam ostala. Sicer pa ne.

Od blizu poznam podoben primer. Ženska se je celo poročila, pa ji to ni nič pomagalo, ker nepremičnina ni bila od moža 🙂 Je pa želela na vsak način izsiliti, da bi lahko ostala tam. Res grdo. Verjetno ni vedela, da človek nima nobenega premoženja, za penzijo sta bila pa poročena premalo časa 🙂

Točno tako, ni pa ok. Stroški nege in ostalega, kar delaš, daleč presegajo tisto, kar ti nudi. Opravljaš delo negovalke, gospodinje, hišnice, terapevtke, osebe, nad katero se lahko znaša….. Povej mu, da tako ne gre več naprej in da ima na izbiro: da te plača (nega kot je oskrba v domu + vsaka dodatna stvar ekstra) + gospodinjstvo posebej + hiša posebej + vse vožnje posebej… – daj postavke na papir, ali pa da ga neguješ naprej v zameno za bivanje v nepremičnini + da pokriva vse stroške + da ti zapiše nepremičnino. To je minimalno. Ker te izkorišča, in to zelo.
Za začetek ga začni previjat, hranit, mu kuhat …. ko ti to vnaprej plača. Me prav zanima, če bo njegov otrok pritekel vsakič, ko mu bo treba polno plenico menjat več kot 1x na dan… ali pa ga nafutrat… mu dat zdravila….

Predvidevam, da sta se dve leti imela lepo, ko je nenadoma izbruhnila pri njem bolezen. Itak ga imaš rad, zato ga neguješ in mu pomagaš. Partnerju je to samoumevno in niti ne vidi potrebe, da kaj spremeni.
Moje mnenje je, da si vlak že zamudila v smislu, da te ceni in spoštuje in te ima bolj zaro ker si mu priročna. Imetje pa bo ostalo njegovim potomcem. Glede na to, da ne rabiš strehe nad glavo ter imaš tudi svoje prihodke se jaz niti ne bi metala za njegovo imetje. Bi pa živela v celoti na njegov račun, moji prihodki pa bi se kupičili na banki. Sicer ne vem ali se bo njegovo stanje zboljšalo ali ne. Če se ne bo motaš razmisliti ali boš ostala negovalka še naprej ali si bosta poiskala pomoč.
Imam pa občutek, da si kar rada Mati Terezija in da si rada v vlogi, ki jo trenutno imaš. Edino malo si razočarana ker tvojega truda ne cenijo.

Malo te daje domišljija in premalo znanja, kaj je mogoče in kaj ni mogoče v življenju…

Hvala za razumevanje…
Spoznala sva se malo pred nesrečo…Vseskozi sem mu stala ob strani ker se mi je to na moj značaj zdelo normalno! Kljub vsemu sva se res imela lepo in v tem času dala tudi marsikaj skupaj skozi kar se okrevanja tiče. Oseba je k sreči pokretna in ok glede na težo nesreče. In “plačana” sem zadovoljivo, aIn od vsega začetka sem dajala na voljo svojo nepremičnino tukaj ni bilo nikoli dileme! Moje delo je sedaj zadovoljivo plačano, čeprav sem začetke delala brez pričakovanja denarja in tudi naprej bi mirno lahko bilo tako. Imava se rada, se spoštujeva, tudi o poroki je bilo govora. Nastala je želja po hiši. V začetku sem bila pripravljena tudi na sofinanciranje a sem zaradi enega dogodka s strani potomca dobila pomisleke…Ravno zaradi “starosti” kaj me lahko doleti…Bilo je govora tudi o kompenzaciji nepremičnin v zameno za delež v hiši. Tako da res ne pričakujem nič zastonj! Ampak partner bi “sedaj” raje, da ostane kakor je, hišo pa deduje potomec…In tukaj meni sedaj nekaj manjka…Nekaj med mano in njim…

Hvala za razumevanje…
Spoznala sva se malo pred nesrečo…Vseskozi sem mu stala ob strani ker se mi je to na moj značaj zdelo normalno! Kljub vsemu sva se res imela lepo in v tem času dala tudi marsikaj skupaj skozi kar se okrevanja tiče. Oseba je k sreči pokretna in ok glede na težo nesreče. In “plačana” sem zadovoljivo, aIn od vsega začetka sem dajala na voljo svojo nepremičnino tukaj ni bilo nikoli dileme! Moje delo je sedaj zadovoljivo plačano, čeprav sem začetke delala brez pričakovanja denarja in tudi naprej bi mirno lahko bilo tako. Imava se rada, se spoštujeva, tudi o poroki je bilo govora. Nastala je želja po hiši. V začetku sem bila pripravljena tudi na sofinanciranje a sem zaradi enega dogodka s strani potomca dobila pomisleke…Ravno zaradi “starosti” kaj me lahko doleti…Bilo je govora tudi o kompenzaciji nepremičnin v zameno za delež v hiši. Tako da res ne pričakujem nič zastonj! Ampak partner bi “sedaj” raje, da ostane kakor je, hišo pa deduje potomec…In tukaj meni sedaj nekaj manjka…Nekaj med mano in njim…
[/quote]
ne vem kaj je s tvojim partnerjem in zakaj tako razmišlja… meni je to žalitev do tebe, ker namreč ni da bi ti hotela njemu kaj vzeti, gre za to,da bi te on izločil iz dedovanja, ko njega več ne bo.
pri takemu človeku se vprašam jaz če mu je resnično mar zate, oz. za kaj te ima, očitno samo za njegove lastne cilje za časa njegovega življenja – ko pa enkrat njega več ni, pa zanj ti več ne obstajaš, lahko tudi crkneš.
… tako jaz to razumem – to manjka njegov spoštljiv odnos do tebe…
… ne vem kaj ga tako boli, če bi ti dedovala po njem, za to da bi lahko v miru živela starost.
saj ne bo nič njegovega odnesel na oni svet… saj ne boš otroku odžirala nič, kar pripada otroku.
jaz nikoli ne bi partnerja reazdedinila…
… in potem najbrž bi tak jokcal po pozornosti za časa življenja, in recimo,da bi imela skupnega otroka, bi jokcal,da je zapostavljen, ker mu ne nameniš dovolj časa in podobne kozlarije…
a on kaj drugega počne – čist enako, še več- celo huje… on tebi, ne da ne nameni časa, ampak ne privošči ti niti življenja, če slučajno on umre pred tabo, ker mu je vseeno če ostaneš brez doma, ker mu je mar samo za otroka in bi tebi vzel,da bi otroku dal.
medtem ko je za časa njegovega življenja vse jemal od teme,da je zadovoljeval svoje cilje. meni se zdi to izkoriščevalsko grdo. Kot da te res samo izkorišča, da on do tebe nima nikakršnih čustev, samo izkorišča te za njegove cilje, dokler mu paše, ko njega več ne bo, si zanj smet, ker te ne rabi več.
Tako se meni to bere.
jaz nikoli v življenju partnerja ne bi razdedinila.
mater vola moj fotr ma čudne prebliske včasih mal egoistične – ampak nam je jasno povedal nam otrokom, da kar zadeva dedovanje, če gre on pred mamo bo tako,da ima mama mir in svojo lastnino do njene smrti, da ji nihče ne bo nič metal naprej, da živi v tujem deležu, da je nihče niti slučajno ne bo kdo kam podil.
Sicer jaz nikoli ne bi kaj takega naredila, niti pod razno, jima želim obema,da se nam vsem skupaj sploh ne bo treba z dedovanjem še dolgo ne ukvarjati, ampak spoštujem očeta v tem vidiku, da se je tako postavil in s tem pokazal svojo spoštljivo zakonsko in partnersko držo.
Kot partner se je pokazal v pravi luči in ves poklon za to.
In tudi sama imam tak vidik, nikoli ne bi niti pod razno razdedinila partnerja za to da bi otrokom dala. niti pod razno ne. Tako partner kot otroci so zame del družine in imajo pravico dedovati.
Tako,da ne vem kaj tvojemu blodi po glavi, vsekakor se vprašaj, kje ima spoštovanje do tebe, ker odnos, ki ga opisuješ meni meji hudo izkoriščevanje.

In ga sploh ne razumem – ti boš zanj skrbela, otroka niti blizu ne bo vseskozi, samo občasno, on bo pa v zahvalo otroku vse dal, tebe pa razdedinil. beži kolikor te noge nesejo, ker človek nima osnovnega občutka za spoštovanje očitno. samo izkorišča, otroku pa seveda tako izkioriščanje še kako paše, niti s prstom ni treba migniti mu, na koncu bo pa vse njegovo.
ne gre za denar gre za spoštovanje, ki ti ga s tem izkazuje partner. in ta partner tebe pač ne spoštuje več kot očitno ne. Ampak te izkorišča.
To je moje mnenje.
še enkrat – saj ne zahtevaš nič njegovega za časa življenja,da bi se hotela lastninit in okoriščevat. Gre za spoštovanje, tako kot bo on kot tvoj dolgoletni partner dedoval po tebi, tako se mi zdi prav, da je tudi obratno,da ti deduješ po njem.
da te ob vsem kar narediš zanj razdedini – to je uiber nespoštljivo in totalno izkoriščanje.

s figo v žepu dela

Hvala za razumevanje…
Spoznala sva se malo pred nesrečo…Vseskozi sem mu stala ob strani ker se mi je to na moj značaj zdelo normalno! Kljub vsemu sva se res imela lepo in v tem času dala tudi marsikaj skupaj skozi kar se okrevanja tiče. Oseba je k sreči pokretna in ok glede na težo nesreče. In “plačana” sem zadovoljivo, aIn od vsega začetka sem dajala na voljo svojo nepremičnino tukaj ni bilo nikoli dileme! Moje delo je sedaj zadovoljivo plačano, čeprav sem začetke delala brez pričakovanja denarja in tudi naprej bi mirno lahko bilo tako. Imava se rada, se spoštujeva, tudi o poroki je bilo govora. Nastala je želja po hiši. V začetku sem bila pripravljena tudi na sofinanciranje a sem zaradi enega dogodka s strani potomca dobila pomisleke…Ravno zaradi “starosti” kaj me lahko doleti…Bilo je govora tudi o kompenzaciji nepremičnin v zameno za delež v hiši. Tako da res ne pričakujem nič zastonj! Ampak partner bi “sedaj” raje, da ostane kakor je, hišo pa deduje potomec…In tukaj meni sedaj nekaj manjka…Nekaj med mano in njim…
[/quote]

torej bi te rad še naprej samo izkoriščal. veš pri čem si. lahko se sprijazniš s tem, lahko pa tudi greš.