Podivjana gmajna …
bemtiš, saj vas ne morem in ne utegnem
niti slediti, kaj šele brati, gmajna podivjana.
O ti ljubi bog, se pokaže malo sonca in že
začne vse lesti in iz luknjic skakati, vse leze
ino gre, vse si vzame tipkovnico pod roke in
……… ah nič, ne morem in ne morem vam
slediti, grem nazaj v svojo luknjico!
Mejte se!
Ejla, sam tolk, da veste, da nisem šla na
malico, samo da bi vas do konca prebrala,
ha, ha, ha!, pa mi ne uspe, res ne!
Morda se po malici stanje kaj izboljša,
morda se tudi jaz kaj oglasim, ša vedno
pogrešam
BBBBBBBBBBBRUUUUUUSSSSSSSSKKKKKKKKAAAAAAAAAAAAAAA,
NIIIIIIIIIIIIIKKKKKKKKKKIIIIIIIIIIIITTTTTTTTTKKKKKKKKKOOOOOO,
ŠTTUUUUUUMPIIIIIIIIIIIIIIIIIIJJJJJJJJJJJJJJJJJAAAAAAAAAAAAAAAAAAA,
ČEEEEEEEEEEBEEEEEEEEEEELIIIIIIIIIIIIIIICCCCCCCCCCCCOOOOOOOOO,
JEEEEEEEEEEEEEEEEEŽŽŽŽŽŽŽŽŽŽŽŽŽŽKKKKKKKKKKAAAAAAAAAAAAAAAAA,
LIIIIIIIIIIIIIIISSSSSSSSSSSSSSJJJJJJJJJJJJJJJAAAAAAAAAAAAAAKKKKKKAAAAA,
LEEEEEEEEEEEEEEEVVVVVVVVVVČČČČČČČČČČKKKKKKKKKKKAAAAAAAAAA,
IN ŠE STO DRUGIH!