Podjemna pogodba – elementi delovnega razmerja
Očitno stvari v Nemčiji funkcionirajo mnogo bolje kot pri nas, zahvaljujoč (tudi) zakonodaji. Pa je to pretežko za razumet, tam imajo vendarle funkcionalen kapitalizem, česar mi pregovorno ne maramo in radi ploskamo birokratskim ukrepom, ki baje privijajo hudobne kapitaliste in bogate prasce nasploh (proizvajajo pa beg možganov in nezaposlenost).
Kot na primer fantastični Fursov davčni terorizem, ko za desetletje ali dve ZA NAZAJ bogatim prascem izdaja odločbe in obdavčuje realizirano IZGUBO od prodaje česarkoli po stopnji 70{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}.
Primer: kupil si avto za 50000 eur, prodal si ga za 10000 eur, Furs v imenu pravičnosti za nazaj obdavči razliko (IZGUBO, ne dobiček!) 40000 eur po stopnji 70{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}.
Barca, to je zagotovo kul, a ne. 🙂
Tako odlocbo bi res rada videla (ker si se ze obrnil name)…. ker ravno ne verjamem.[/quote]
http://www.simic-partnerji.si/davcni-blog.html
Zapis Kam je šla zdrava kmečka pamet.
Slovenija je s svojo delovno zakonodajo nekje v zlati sredini med ameriškim totalnim podnom (minimalna plača 7,25$ na uro) in NBA nebesi (minimalna plača $525,093 v sezoni 2015/16, letos seveda že bistveno višja):
http://hoopshype.com/2015/10/12/whats-the-minimum-nba-salary/
A rookie with a minimum salary contract stands to make $525,093 in 2015-16.
The effective minimum wage in the United States is $7.25. In order to earn $525,093, a person making the minimum wage would have to work 72,426 hours straight. That’s eight years and 71 days at it non-stop.
Desiderius_da_Pietri, te kaj moti, ker imajo NBA košarkarji minimalno plačo določeno za celo leto in ne na uro? Kako se šele pri njih pravično izračuna cena ene ure dela, za tiste, ki ne oddelajo cele sezone? Se štempljajo, ko pridejo na šiht? Se jogging s familijo računa kot del kondicijskega treninga ali kot preživljanje prostega časa? Pa sploh nimajo določeno, koliko ur na mesec morajo delat, pa še prestopna leta, čista zmešnjava! :-)))
Vir: [urlhttp://www.simic-partnerji.si/davcni-blog.html]22.5.2016, Davčni blog: Kam je šla zdrava kmečka pamet?, 1. PRIMER: Obdavčitev izguba pri prodaji avta[/url]
Hm. Narobe razumes. Kar jaz pravim je, da “freelancerji” s(-m-)o dejstvo in da se bo, glede na to, da je slovensko gospodarstvo dezindustrializirano, vse vec tega, da bodo mala in srednja podjetja znaten del zaposlenih zaposlovala sezonsko oz. za dolocen cas in/ali za skrajsan delovnik. Da pa bi k temu aktivneje pristopila (in bi povecali stopnjo zaposlenosti), je potrebno poenostaviti oz. razjasniti prenekatero podrobnost.
Trdim tudi, da se delodajalci tudi danes ze posluzujejo fleksibilnejsih oblik zaposlovanja, pri cemer zaradi slabe dorecenosti in veliko nejasnosti prihaja do samovolje delodajalcev in postavlja delavce v polozaj bistveno sibkejse strani, kakor je to potrebno.
Trdim, da je realnost, da bo okoli 1/3 vseh zaposlenih zelo kmalu delalo v kakrsnikoli obliki ze s skrajsanim delovnikom in za krajsa obdobja in da je potrebno pripraviti jasna pravila, kako bodo stvari tekle. Ker dokler bomo imeli taksna zakonska skrapucala, ki niso vredna papirja, na katerem so zapisana, bo odnose krojila samovolja – narocnikov in inspektorjev. In zemu ne moremo reci – ureditev, mar ne?
Najprej… T.i. kontinentalni sistem se v temeljih razlikuje od t.i. anglo-saskega. Minimalno urno postavko imajo npr. tudi v Nemciji, ni treba v ZDA zato. Drugo… Povsem nekaj drugega je, ce govorimo o zakonski ureditvi minimalnih standardov ali govorimo o individualnih pogodbah. Zakaj?
Ce zakonodajalec doloca minimalno mesecno placo, s tem posredno sporoca tudi, da pricakuje, da je mesecna placa najmanjsa sprejemljiva kategorija (saj pravo po definiciji sluzi dolocanju minimalnih standardov – manj kot pravo je nedopustno). S tem nekako apriori odvraca delodajalce od zaposlovanja za krajsi delovni cas.
Namen zakonodajalca (ki bi po definiciji moral biti nad pravnim formalizmom) bi v tem kontekstu (dolocanje placnih razmerij) moral biti spodbujanje delovne aktivnosti – ne glede na obliko. Zato bi urna postavka kot osnovna obracunska enota za izracun place pomenila v psiholoskem smislu, da delodajalcu ni porebno vedno zagotavljati mesecne place, temvec lahko za obcasna dela najame tudi vec delavcev zacasno ali za skrajsan delovnik, ki bodo placani glede na opravljeno stevilo ur. Psiholoski efekt se torej bistveno razlikuje.
In se konec: individualne pogodbe so mejni in ne mnozicen segment. Obstaja kar nekaj del/poklicev, kjer urna postavka ne more biti osnovni kriterij, temvec se pogodbe vezejo na izdelek, sezono, delez od prodaje, ipd. Tozadevno gre za zadeve, ki nimajo nic opraviti s to temo – ne v kontekstu urne postavke, ne v kontekstu mesecne place, razen morda v mejnih primerih, ko pa je spet primerneje uporabiti obracunsko urno postavko (npr. nihce ne sme od pletilje zahtevati, da pulover ali salo proda za manj, kot je znesek urne postavke pomnozen z oceno vlozenih delovnih ur – ne mesecev).
Hm. Narobe razumes. Kar jaz pravim je, da “freelancerji” s(-m-)o dejstvo in da se bo, glede na to, da je slovensko gospodarstvo dezindustrializirano, vse vec tega, da bodo mala in srednja podjetja znaten del zaposlenih zaposlovala sezonsko oz. za dolocen cas in/ali za skrajsan delovnik. Da pa bi k temu aktivneje pristopila (in bi povecali stopnjo zaposlenosti), je potrebno poenostaviti oz. razjasniti prenekatero podrobnost.
Trdim tudi, da se delodajalci tudi danes ze posluzujejo fleksibilnejsih oblik zaposlovanja, pri cemer zaradi slabe dorecenosti in veliko nejasnosti prihaja do samovolje delodajalcev in postavlja delavce v polozaj bistveno sibkejse strani, kakor je to potrebno.
Trdim, da je realnost, da bo okoli 1/3 vseh zaposlenih zelo kmalu delalo v kakrsnikoli obliki ze s skrajsanim delovnikom in za krajsa obdobja in da je potrebno pripraviti jasna pravila, kako bodo stvari tekle. Ker dokler bomo imeli taksna zakonska skrapucala, ki niso vredna papirja, na katerem so zapisana, bo odnose krojila samovolja – narocnikov in inspektorjev. In zemu ne moremo reci – ureditev, mar ne?[/quote]
Če je tako (boldano), potem pa sploh ne vem, čemu se prepiraš z Barco, saj pri tistem primeru, ki ga je ona navedla, gre za računovodkinjo, ki efektivno in dejansko dela polni delovni čas (in ne skrajšanega) za zelo dolgo obdobje, za katerega tudi ni niti najmanj predvideno, da bi se v kratkem končalo. Torej dejansko dela polni delovni čas za nedeločen čas, kljub temu pa je formalno plačana kot s.p. Kaj ti torej pri njenem primeru ne paše, zakaj bi ta njena računovodkinja morala delati kot zunanji sodelavec, če pa de facto to ni?
Hm. Narobe razumes. Kar jaz pravim je, da “freelancerji” s(-m-)o dejstvo in da se bo, glede na to, da je slovensko gospodarstvo dezindustrializirano, vse vec tega, da bodo mala in srednja podjetja znaten del zaposlenih zaposlovala sezonsko oz. za dolocen cas in/ali za skrajsan delovnik. Da pa bi k temu aktivneje pristopila (in bi povecali stopnjo zaposlenosti), je potrebno poenostaviti oz. razjasniti prenekatero podrobnost.
Trdim tudi, da se delodajalci tudi danes ze posluzujejo fleksibilnejsih oblik zaposlovanja, pri cemer zaradi slabe dorecenosti in veliko nejasnosti prihaja do samovolje delodajalcev in postavlja delavce v polozaj bistveno sibkejse strani, kakor je to potrebno.
Trdim, da je realnost, da bo okoli 1/3 vseh zaposlenih zelo kmalu delalo v kakrsnikoli obliki ze s skrajsanim delovnikom in za krajsa obdobja in da je potrebno pripraviti jasna pravila, kako bodo stvari tekle. Ker dokler bomo imeli taksna zakonska skrapucala, ki niso vredna papirja, na katerem so zapisana, bo odnose krojila samovolja – narocnikov in inspektorjev. In zemu ne moremo reci – ureditev, mar ne?[/quote]
Če je tako (boldano), potem pa sploh ne vem, čemu se prepiraš z Barco, saj pri tistem primeru, ki ga je ona navedla, gre za računovodkinjo, ki efektivno in dejansko dela polni delovni čas (in ne skrajšanega) za zelo dolgo obdobje, za katerega tudi ni niti najmanj predvideno, da bi se v kratkem končalo. Torej dejansko dela polni delovni čas za nedeločen čas, kljub temu pa je formalno plačana kot s.p. Kaj ti torej pri njenem primeru ne paše, zakaj bi ta njena računovodkinja morala delati kot zunanji sodelavec, če pa de facto to ni?[/quote]
Če se vsi vpleteni s takšnim poslovnim razmerjem strinjajo (ne trdim tega za točno ta primer), zakaj potem nad njimi izvajati inšpektorski terorizem? Prispevke in davke seveda s.p. oddvaja, vse po pravilih.
Če je tako (boldano), potem pa sploh ne vem, čemu se prepiraš z Barco, saj pri tistem primeru, ki ga je ona navedla, gre za računovodkinjo, ki efektivno in dejansko dela polni delovni čas (in ne skrajšanega) za zelo dolgo obdobje, za katerega tudi ni niti najmanj predvideno, da bi se v kratkem končalo. Torej dejansko dela polni delovni čas za nedeločen čas, kljub temu pa je formalno plačana kot s.p. Kaj ti torej pri njenem primeru ne paše, zakaj bi ta njena računovodkinja morala delati kot zunanji sodelavec, če pa de facto to ni?[/quote]
Če se vsi vpleteni s takšnim poslovnim razmerjem strinjajo (ne trdim tega za točno ta primer), zakaj potem nad njimi izvajati inšpektorski terorizem? Prispevke in davke seveda s.p. oddvaja, vse po pravilih.[/quote]
Ja seveda, ampak problem je v tem, da se običajno ne strinjajo, preprosto nimajo druge možnosti (razen izgube zaposlitve/posla/dela)!
Ne vem, od kje ideja, da se z Barco pogovarjava v duhu zapisanega. Barci se je zgolj zapisalo nekaj neumnosti, kot je bila npr. “se vec, imela je celo elektronski naslov podjetja in tablico na vrati z njenim imenom”, ali pa “urno postavko povsem preprosto izracunamo iz mesecne place, ceprav vecina podjetij uporablja metodo, po kateri je urna postavka pravzaprav variabilna”, ipd. In na te neumnosti sem jo opozoril.
Mislim pa, da je Barca dovolj avtoriteta na svojem podrocju, da razume o cem govoriva in vzame na znanje (ceprav mi je tudi jasno, da jo s svojim pisanjem spravljam v neprijeten polozaj in da zato poskusa zadevo speljati v drugo smer, za kar se ji sicer opravicujem).
—
Njena racunovodkinja nikoli ni bila osrednji predmet debate in kot sem ze nekje na zacetku zapisal:
– ce je placana vsaj ca. 20{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} vec (z vidika stroska delodajalca, t.i drugi bruto), kakor primerljiva stalno zaposlena sodelavka, potem – ne vidim razloga za inspektorjevo ukrepanje. Matematicno oz. dohodkovno pa je tako ali tako ta njena “kolegica” v ugodnejsem polozaju, kot tista druga, s katero smo jo primerjali.
Poleg tega sem dal nekaj iztocnic za podrobnejso opredelitev, a jih je (namenoma ?) preskocila, tako da tezko sodimo po enem primeru na vse.
Podjetje, ki sili zaposlene, da preidejo v s.p.-je na opisani nacin je bolje zapustiti, saj je financni kolaps samo vprasanje casa. Izguba zaposlitve je torej samo vprasanje casa.
Podjetje, ki sili zaposlene, da preidejo v s.p.-je na opisani nacin je bolje zapustiti, saj je financni kolaps samo vprasanje casa. Izguba zaposlitve je torej samo vprasanje casa.[/quote]
Tudi če je to Lek? :-)))) Desiderius, res ne vem zakaj si tako sveto prepričan v svoj prav, da si gluh in slep za vse. Ponavadi ljudje z leti in izkušnjami napredujejo v to smer, da ne sodijo prehitro in preveč drzno, ker se zavedajo, da je svet bistveno bolj kompleksen, kot se zdi na prvi pogled.
Podjetje, ki sili zaposlene, da preidejo v s.p.-je na opisani nacin je bolje zapustiti, saj je financni kolaps samo vprasanje casa. Izguba zaposlitve je torej samo vprasanje casa.[/quote]
Tudi če je to Lek? :-)))) Desiderius, res ne vem zakaj si tako sveto prepričan v svoj prav, da si gluh in slep za vse. Ponavadi ljudje z leti in izkušnjami napredujejo v to smer, da ne sodijo prehitro in preveč drzno, ker se zavedajo, da je svet bistveno bolj kompleksen, kot se zdi na prvi pogled.[/quote]
Da, tudi Lek. (Placana) Odsotnost zaposlenega predstavlja povprecno okoli 20{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} vseh stroskov dela (v Sloveniji je ta odstotek celo okoli 26{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}). Se ti zavedas, kaj predstavlja za podjetje, ki v ceni produkta vracuna ca. 32{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} stroskov obresti (preracunano iz oskrbovalne verike) 6{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} prihranek na stroskih dela? In ali veste, da glede na lastnosti obrestno obrestnega racuna (eksponentne funkcije) dolgorocno ta prihranek nima nekega vpliva, saj bodo stroski financiranja v ceni artikla kmalu bistveno vecji?
Res je, kolegica… Z izkusnjami se pogledi sirijo. Temu, cesar ste se dotaknili, se rece “negativna ekonomska spirala”. Ni se primera v zgodovini, da bi se kateremu velikemu sistemo uspelo izviti iz nje. 😉
Če se vsi vpleteni s takšnim poslovnim razmerjem strinjajo (ne trdim tega za točno ta primer), zakaj potem nad njimi izvajati inšpektorski terorizem? Prispevke in davke seveda s.p. oddvaja, vse po pravilih.[/quote]
Ja seveda, ampak problem je v tem, da se običajno ne strinjajo, preprosto nimajo druge možnosti (razen izgube zaposlitve/posla/dela)![/quote]
Zakaj pa naj bi bil nepomemben problem, da kadar pa se vpleteni izrecno strinjajo, pa vseeno lahko padejo pod pregon inšpektorskih teroristov?
Poznam gospoda, ki je bil dolga leta zaposlen v Leku, pred par meseci pa so ga prisilili, da je odprl s.p. in dela isto delo kot prej na ta način. Ti njegovi šefi, ki so to storili, se očitno ne zavedajo, da bi morali že zdaj začeti z iskanjem novih služb, saj je Lek pred kolapsom! Pa še našemu soforumašu Thorrrru, ki je tudi zaposlen v Leku, je treba sporočiti, da naj se pripravi na trnovo pot brezposelnosti, da ne bo potem presenečen; najbolje, da mu kar ti ZS pošlješ, ko si že ravno registriran, ker mogoče te teme ne bo prebral!
To imaš pa prav, če si nekdo tega izrecno želi, bi mu to moralo biti omogočeno. Saj verjetno to lahko stori, če ustanovi enoosebni d.o.o., ampak potem potrebuje ustanovitveni kapital.[/quote]
Hja… Ce gledamo tako, lahko ustanovi tudi delnisko druzbo in ponudi delnice na borzi. :-))))
Bodimo resni no… Toliko pa smo si menda vsi skupaj edini, da je treba cloveku kot posamezniku omogociti cimbolj preprost vstop na trg dela. Ali se motim?