slovenskenovice.si/nekateri-slovenskii-vplivnezi-globoko-v-minusu-potrcevo-podjetje-tik-pred-bankrotom/

Kaj to pomeni konkretno za osebo? Ce je podjetje v minusu? Ima denar ali ga nima?

Pri nas, ki imamo eno ali dvoosebna podjetja, podatek o dobičku/izgubi ne pove prav dosti. Obstajajo drugi, bolj zgovorni kazalci, ki kažejo dejansko likvidnost (po domače: lahko plačam račun, ali ne).

Po moje denar prekanalizirajo drugam. Vsaj nekateri od omenjenih. Verjetno nic ne manjka osebi, ki ima obnovljeno hišo, stanovanje na morju, stalno potujejo. Nekateri se pa delajo, da imajo denar.

Odgovor na objavo uporabnika
iDESI , 13.05.2025 ob 17:09

Pri nas, ki imamo eno ali dvoosebna podjetja, podatek o dobičku/izgubi ne pove prav dosti. Obstajajo drugi, bolj zgovorni kazalci, ki kažejo dejansko likvidnost (po domače: lahko plačam račun, ali ne).

Sploh ni res, likvidnost so obratna sredstva in niso vezana na bilanco,  to, da ti plačaš en račun na račun drugih neplačanih terjatev je izguba  in nič drugega!

Om ima dnar,firma pa ga nima.Ponavadi je tako.

Če mibostane plus, po plsčilu, pol je plus. Ko jih bo nekatere še furs poßkatal s fensi mensi, bo pa minis

Konkretno to pomeni, da je podjetje v težavah in da več torši kot ustvarja, stanje podjetja/bilanca pa je odvisno od zalog kapitala. Vsekakor je to en tak kazatelj nesposobnega vodstva.

Bedarije. Ti dam primer? Jaz imam na bilanci 16 čukov izgube, ker sem projekt zaključil marca in takrat tudi dobil plačano. Zdaj imam pa kar naenkrat enormen dobiček, če gledamo od novega leta naprej. Nisem imel nobenih neplačanih računov niti likvidnostnih težav. Tako da: kaj ti pove stanje na dan, če ne poznaš denarnega toka? Ničkaj dosti, po moje.

Odgovor na objavo uporabnika
iDESI , 13.05.2025 ob 17:26

Bedarije. Ti dam primer? Jaz imam na bilanci 16 čukov izgube, ker sem projekt zaključil marca in takrat tudi dobil plačano. Zdaj imam pa kar naenkrat enormen dobiček, če gledamo od novega leta naprej. Nisem imel nobenih neplačanih računov niti likvidnostnih težav. Tako da: kaj ti pove stanje na dan, če ne poznaš denarnega toka? Ničkaj dosti, po moje.

Zanimiva interpretacija izgube, sicer pa tvoja terditev ne pije vode, vložena sredstva v nek trajajoči projekt se ne zavedejo kot izguba pač pa drugače.  Odpusti računovodja oz. ga zamenjaj, ker ta nima pojma. To je vse, kar imam povedati na to temo.

Ojoj. Ok, se strinjam, da zaključiva.

Ravno ta interpretacija je napačna. Gre za presek stanja in ne nujno tudi dinamiko. Za dinamiko rabiš vsaj 3 točke.

Primer:

Recimo, da ima neka manjša storitvena firma dokaj konstantne stroške. 100 čukov recimo.

Prvo leto naredi 120 jurjev. Drugo 90. In tretje 110. Ali ta firma res porablja več, kot zasluži?

Ah ja. Ta članek je eno navadno skropucalo. Kot prvo večina d.o.o. v lasti ene ali 2 fizičnih oseb stremi k minimalnim dobičkom, ker tako plačajo manj davka od dohodkov.

Za kakšna boljšo analizo bi morali objavit celotne izkaze, da se vidi iz kje izguba sploh izhaja. Koliko imajo kapitala, sredstev, terjatev, obveznosti,…

No edino podjetje od Potrča ima kar dosti izgube. Ga načrtno izčrpava ali je tako v buli?

Idesi ti pa res uporabi nasvet predhodnika in zamenjaj računovodjo s takim ki zna vsaj osnove SRS, da ti bo vsaj vzporedil prihodke in stroške tako da bo prav.

Odgovor na objavo uporabnika
iDESI , 13.05.2025 ob 17:52

Ravno ta interpretacija je napačna. Gre za presek stanja in ne nujno tudi dinamiko. Za dinamiko rabiš vsaj 3 točke.

Primer:

Recimo, da ima neka manjša storitvena firma dokaj konstantne stroške. 100 čukov recimo.

Prvo leto naredi 120 jurjev. Drugo 90. In tretje 110. Ali ta firma res porablja več, kot zasluži?

Presek stanja je samo bilanca stanja, ki se dejansko sestavlja na dan 31.12.

Izkaz poslovnega uspeha pa se sestavlja za obdobje 1.1.  – 31.12.

Desi – za projekt, ki traja recimo od oktobra do marca, je obvezno treba 1/2 pogodbene vrednosti vkalkulirati med prihodke preteklega leta, samo polovico med prihodke leta, ko je to zaključeno.

Sama likvidnost pa ni nujno, da je direktno povezana z dobičkom ali izgubo.

Lepa afna ima odprt še normiran s.p., kjer pa bilanc na AJPES ni treba oddati.

No ja no, kateri podatek pa pove kaj dosti? To da še plačuješ račune? Ampak katere račune in kako jih lahko plačuješ? Da črpaš osnovna sredstva, krediti ali obveznosti z zamudo? Mi to lahko razložiš? In zakaj kreditiraš nek projekt, če nimaš finančne podlage in si v -?  Razloži mi prosim, ker meni to ne rata!

Kot sem dal primer. Sezonska nihanja so realnost. Tudi krize sektorjev so realnost. In nihanja v mikrodružbah so realnost. Zlom noge lahko povzroči praktično dvo ali tromesečni izpad prihodkov.

Friziranje bilanc, kot je predlagano, je spet goljufanje. Jat sem izdal račun oktobra in potem marca. Če dam na stran vzdrževalne pogodbe. Zakaj bi pisal nekaj, kar se ni zgodilo? Da bo lepša bilanca?

Poslovni dogodek želim beležiti, ko se ta zgodi. In na lagerju je treba imet dovolj denarja… tu pač vsak pozna svojo dinamiko. To je vsa umetnost, če hoče človek “živet od obrti”. Računovodkinja, ki bi mene morila s tem, da dajmo nerealiziran posel knjižit, bi ne bila moja računovodkinja.

Vsak, kakor mu paše. In ja, edino, kar se iz članka opazi, je upad prometa nasploh, kar je v kriznih časih dokaj pričakovano in nek zajeb pri Potrču, ki lahko pomeni težave. Neke res uporabne vrednosti pa članek nima. Vsaj zame ne. In kot pravim… brez trenda in dinamike, so ta letna poročila čisto nesmiselna za mikrodružbe.

Odgovor na objavo uporabnika
iDESI , 13.05.2025 ob 19:32

Kot sem dal primer. Sezonska nihanja so realnost. Tudi krize sektorjev so realnost. In nihanja v mikrodružbah so realnost. Zlom noge lahko povzroči praktično dvo ali tromesečni izpad prihodkov.

Friziranje bilanc, kot je predlagano, je spet goljufanje. Jat sem izdal račun oktobra in potem marca. Če dam na stran vzdrževalne pogodbe. Zakaj bi pisal nekaj, kar se ni zgodilo? Da bo lepša bilanca?

Poslovni dogodek želim beležiti, ko se ta zgodi. In na lagerju je treba imet dovolj denarja… tu pač vsak pozna svojo dinamiko. To je vsa umetnost, če hoče človek “živet od obrti”. Računovodkinja, ki bi mene morila s tem, da dajmo nerealiziran posel knjižit, bi ne bila moja računovodkinja.

Vsak, kakor mu paše. In ja, edino, kar se iz članka opazi, je upad prometa nasploh, kar je v kriznih časih dokaj pričakovano in nek zajeb pri Potrču, ki lahko pomeni težave. Neke res uporabne vrednosti pa članek nima. Vsaj zame ne. In kot pravim… brez trenda in dinamike, so ta letna poročila čisto nesmiselna za mikrodružbe.

Aa, ne gre takole!

Ko se ti po pogodbi lotiš polletnega projekta, ki traja od oktobra do marca in račun izstavis na koncu, MORAŠ po SRS vseeno vključiti v poslovni izid razmejitev pogodbene vrednosti prihodkov. V naslednjem letu pa z računom zapreš te vkalkulirane prihodke in gre v prihodke tekočega leta samo druga polovica.

Kdaj si dobil dejansko plačano, za IPI sploh ni pomembno.

Enako vključuješ tudi plačo za december, čeprav si jo obračunal in  izplačal šele v januarju naslednjega leta.

In to ni friziranje, ampak spoštovanje in upoštevanje SRS!

Povedano drugače: glumiti nekaj, kar ni res. Kar je po definiciji – narcisoidnost. Standard gor ali dol. Razloži pa to, zakaj toliko malverzacij pride nekaznovano skozi. Pri fiktivnih računovodskih dogodkih je to edina logična posledica. Zato pa pravim – popolnoma brez veze. Nekaj, kar je samo sebi namen.

Odgovor na objavo uporabnika
iDESI , 13.05.2025 ob 19:52

Povedano drugače: glumiti nekaj, kar ni res. Kar je po definiciji – narcisoidnost. Standard gor ali dol. Razloži pa to, zakaj toliko malverzacij pride nekaznovano skozi. Pri fiktivnih računovodskih dogodkih je to edina logična posledica. Zato pa pravim – popolnoma brez veze. Nekaj, kar je samo sebi namen.

To ni nobena malverzacija ali glumljenje.

Projekt se nanaša na 6 mesecev, popolnoma pravilno bi bilo, da se med prihodke vključi 1/6 pogodbene vrednosti za vsak mesec trajanja projekta.

Z malo poenostavitve pa vse, kar se nanaša na 2024, gre v prihodke 2024, druga polovica v 2025.

Nobeno goljufanje – samo spoštovanje predpisanih strokovnih standardov.

Enako velja recimo za zavarovanje osnovnih sredstev, kjer je zavarovalna polica in račun od maja do naslednjega aprila. V stroške gre 8/12, preostale 4/12 prek razmejitev v stroške naslednjega leta.

Verjamem, da obstajajo ljudje, ki se jim take malverzacije zdijo smiselne. In verjamem, da obstajajo ljudje, ki so lobirali, da take stvari postanejo standard. Ker kot že mnogokrat videno – je bistvena fasada (bilanca), znotraj pa vse razpada. Ostajam pa pri zapisanem. Če se dogovorim s stranko o posamičnih manjših dobavah in bom tudi račund izstavljal tako, potem bom pač tako tudi knjižil. Razumem tudi amortizacijo. Tu zmanjšam denarna sredstva in povečam opredmetena. In podobno, kot je navedeno v primeru zavarovanja. Da pa bi knjižil prihodek, ki ni prišel na račun (in morda niti ne bo)?

Resno me zdaj zanima utemeljitev… kaj pa, če imaš dogovor z opredeljenim rokom dobave. Npr. firma pove, da BO “takrat in takrat”postavila novo proizvodno linijo. Jaz delam “na zalogo”, saj sem “počasnejši” od “monterjev linije”, a gre za storitev, ki jo hipotetično gledano morda sploh ne bom prodal.  Dejansko naročilo bo prišlo navadno za tem, ko so opravljeni pogovori, ko bo obstajal temel za naročilo pri naročniku. Program “na ključ” lahko postane tudi “knjiga, ki ne zanima nobenega založnika”. Tu so vedno v ozadju riziki, delo “na nevideno”.

Mnogi avtorski posli (programiranje, pisanje, marketinške kampanje,..) ne potekajo po nekih predvidljivih vzorcih. Nekateri projekti se nikoli zares ne realizirajo… ker se šele nekje vmes pokaže, da niso dobro zastavljeni… zahteva se fleksibilnost in tudi kompenzacije za take “zavožene projekte” so pogosto “čez palec”.

Prednost nas malih je ravno v tem, da smo fleksibilni in zmoremo tudi eksperimentiranje, česar si velike firme ne morejo privoščiti. Ogromno “inovacijskih projektov” se nikoli ne izpelje do konca, saj “pilotski projekt” pokaže nesmisel.

In roko na srce – nisem jaz tu, da bi se prilagajal SRS-ju, temveč obratno: standard, ki ne pidpira realno življenjskih pristopov, je slab standard. In moje delo ni sledenje slabim pristopom, temveč optimizacija.

Odgovor na objavo uporabnika
iDESI , 13.05.2025 ob 20:28

Verjamem, da obstajajo ljudje, ki se jim take malverzacije zdijo smiselne. In verjamem, da obstajajo ljudje, ki so lobirali, da take stvari postanejo standard. Ker kot že mnogokrat videno – je bistvena fasada (bilanca), znotraj pa vse razpada. Ostajam pa pri zapisanem. Če se dogovorim s stranko o posamičnih manjših dobavah in bom tudi račund izstavljal tako, potem bom pač tako tudi knjižil. Razumem tudi amortizacijo. Tu zmanjšam denarna sredstva in povečam opredmetena. In podobno, kot je navedeno v primeru zavarovanja. Da pa bi knjižil prihodek, ki ni prišel na račun (in morda niti ne bo)?

Resno me zdaj zanima utemeljitev… kaj pa, če imaš dogovor z opredeljenim rokom dobave. Npr. firma pove, da BO “takrat in takrat”postavila novo proizvodno linijo. Jaz delam “na zalogo”, saj sem “počasnejši” od “monterjev linije”, a gre za storitev, ki jo hipotetično gledano morda sploh ne bom prodal.  Dejansko naročilo bo prišlo navadno za tem, ko so opravljeni pogovori, ko bo obstajal temel za naročilo pri naročniku. Program “na ključ” lahko postane tudi “knjiga, ki ne zanima nobenega založnika”. Tu so vedno v ozadju riziki, delo “na nevideno”.

Mnogi avtorski posli (programiranje, pisanje, marketinške kampanje,..) ne potekajo po nekih predvidljivih vzorcih. Nekateri projekti se nikoli zares ne realizirajo… ker se šele nekje vmes pokaže, da niso dobro zastavljeni… zahteva se fleksibilnost in tudi kompenzacije za take “zavožene projekte” so pogosto “čez palec”.

Prednost nas malih je ravno v tem, da smo fleksibilni in zmoremo tudi eksperimentiranje, česar si velike firme ne morejo privoščiti. Ogromno “inovacijskih projektov” se nikoli ne izpelje do konca, saj “pilotski projekt” pokaže nesmisel.

In roko na srce – nisem jaz tu, da bi se prilagajal SRS-ju, temveč obratno: standard, ki ne pidpira realno življenjskih pristopov, je slab standard. In moje delo ni sledenje slabim pristopom, temveč optimizacija.

Uf, tebi ogromno ni jasnega.

Kako misliš amortizacija ” Tu zmanjšam denarna sredstva in povečam opredmetena”??

Ne, amortizacija predstavlja strošek amortizacije in zmanjšanje sedanje vrednosti osnovnih sredstev!

In ne govori, da izdeluješ program za neko proizvodno linijo, ne vedoč, kaj, kako, za koliko, če sploh ga boš prodal.

Pogodbo za izdelavo podpišete, postavite ceno za dogovorjeno, roke, za specifike, ki se pokažejo vmes, se dogovarjate naknadno.

Ne govori, da delaš program za nekoga, kjer sploh ne veš, ali bo naročil pri tebi.

Zakaj ne? Zato, ker si ti tega ne znaš predstavljati? Veš, včasih je treba malo potegnit glavo iz peska in se zazreti v resnični svet.

V realnem življenju so pri ustvarjalnem delu taki scenariji precej pogosti. Ti dam realen primer – sicer majhen, pa vseeno. Kolega suhomtažnik se zmeni za posel. Nekaj pregradit, prepleskat, bla bla… vmes, med delom se jim (dobesedno) usuje strop na glave. Na srečo so jo vsi odnesli celi.

To je realno življenje. In verjemi mi, da mi je SRS zadnja briga. Ker kot pravim – so stvari neuporabne in nefunkcionalne. Razne bilance in pidobne oslariji v trenutni obliki so same sbi namen, ker ne odražajo ničesar. Šele petletno zaporedje npr. da nek občutek. Pa še tu gre zgolj za občutek.

Joj, sem spet površen… pri podrtem stropu… kaj misliš, za koliko se podaljša tak projekt, ki bi načeloma bil v nekaj tednih fertig? Znaš predvideti, kdaj bo izstavljen račun?

Odgovor na objavo uporabnika
iDESI , 13.05.2025 ob 20:59

Joj, sem spet površen… pri podrtem stropu… kaj misliš, za koliko se podaljša tak projekt, ki bi načeloma bil v nekaj tednih fertig? Znaš predvideti, kdaj bo izstavljen račun?

Ne, nisi površen, pravzaprav si zavedno ali pa ne, neumen! V resnem poslovnem svetu ni takih relacij, so pogodbe, zavarovanja, plačila, avansi….

Sesuti strop je zavarovan, ali kako to misliš? Pa kje ti živiš? Na balkanu?

Verjamem, da je veliko manj ljudi pripravljenih tvegari. No, zdaj vidiš kje je razlika v najini urni postavki in razpoložljivem dohodku.