Najdi forum

Splash Forum Starševski čvek Podjetje izguba

Podjetje izguba

Odgovor na objavo uporabnika
iDESI 🏍, 13.05.2025 ob 21:09

Odgovor na objavo uporabnika
vanja909, 13.05.2025 ob 21:05

Odgovor na objavo uporabnika
iDESI 🏍, 13.05.2025 ob 20:59

Joj, sem spet površen… pri podrtem stropu… kaj misliš, za koliko se podaljša tak projekt, ki bi načeloma bil v nekaj tednih fertig? Znaš predvideti, kdaj bo izstavljen račun?

Ne, nisi površen, pravzaprav si zavedno ali pa ne, neumen! V resnem poslovnem svetu ni takih relacij, so pogodbe, zavarovanja, plačila, avansi….

Sesuti strop je zavarovan, ali kako to misliš? Pa kje ti živiš? Na balkanu?

Verjamem, da je veliko manj ljudi pripravljenih tvegari. No, zdaj vidiš kje je razlika v najini urni postavki in razpoložljivem dohodku. 😉

Ne, vidim nabijanje in nakladanje in nič drugo. Namreč predolgo sem na tej sceni, da bi me zelenc tvojega kova prepričal v poštenost in transparentnost poslovanja na tak način.

Odgovor na objavo uporabnika
vanja909, 13.05.2025 ob 21:12

Ne, vidim nabijanje in nakladanje in nič drugo. Namreč predolgo sem na tej sceni, da bi me zelenc tvojega kova prepričal v poštenost in transparentnost poslovanja na tak način.

Ironija tvojega hvalisanja je, da obstajajo cele ceje, kjer je teh tveganih avtorskib del še več, kot pri meni. Samo za primer, ki je res očiten: pisec (ki bo šele s prototipom iskal založnika), slikar, razni filigranski poklici… in tebi se zdi to malodane neverjetno.

Poenostavljeno povedano: ne moreš procesno determinirati inovacije (avtorskega unikata). Procesno lahko definieamo zgolj ponovitve. To mislim, da bi moralo biti vsakomur jasno.

Odgovor na objavo uporabnika
Anonimno 1690, 13.05.2025 ob 17:01

slovenskenovice.si/nekateri-slovenskii-vplivnezi-globoko-v-minusu-potrcevo-podjetje-tik-pred-bankrotom/

 

Kaj to pomeni konkretno za osebo? Ce je podjetje v minusu? Ima denar ali ga nima?

Podobno kot s prisilno poravnavo. Kdor zna skriti izkupičke in se fiktivno prezadolžiti mu glavni upniki lahko krojijo še stečaj po njihovem scenariju, množica manjših upnikov pa mora biti zadovoljna z drobižem ali jasno napisano ničlo. Se spomnite scenarista v primeru S, ki je revež brez premoženja lahko podaril delnice vredne čez 300.000,00€. Verjeli so mu in še mu verjamejo. Pobrskajte po podatkih in prepričali se boste zakaj porabijo mnogo denarja za preozke kolesarske steze. Menda ne zaradi prekupčevalcev s terjatvami in obveznostmi?

Odgovor na objavo uporabnika
iDESI 🏍, 13.05.2025 ob 21:23

Ironija tvojega hvalisanja je, da obstajajo cele ceje, kjer je teh tveganih avtorskib del še več, kot pri meni. Samo za primer, ki je res očiten: pisec (ki bo šele s prototipom iskal založnika), slikar, razni filigranski poklici… in tebi se zdi to malodane neverjetno.

Poenostavljeno povedano: ne moreš procesno determinirati inovacije (avtorskega unikata). Procesno lahko definieamo zgolj ponovitve. To mislim, da bi moralo biti vsakomur jasno.

Ne ni res, ko gre za avtorstvo in inovacije je finančna shema oz. načrt pogoj za pogodbo, ta pa je osnova za posel, razen za šank posle, o tem pa ne vem kaj dosti, le to, da so ponavadi vsi udeleženci goljufi in ogoljufani.

Daj da nekaj razjasnimo. Ima Desi podjetje v Sloveniji ali Nemčiji?

Afna pa ima kot je nekdo napisal še s.p kamor verjetno pretaka sredstva, ker je normiran in tako drugače obavčen. Zaslediti je tudi dolgoročni kredit, verjetno si plačuje tudi sama sebi najemnino za prostore, ker je to obdavčeno samo 25 in ne 40%. Če bi letel čez vse bilance bi našel verjetno še kaj zanimivega ampak s tem naj se ukvarjajo novinarji 🙂

Odgovor na objavo uporabnika
iDESI 🏍, 13.05.2025 ob 20:51

Odgovor na objavo uporabnika
Racunovodkinja iz JS, 13.05.2025 ob 20:41

Odgovor na objavo uporabnika
iDESI 🏍, 13.05.2025 ob 20:28

Odgovor na objavo uporabnika
Racunovodkinja iz JS, 13.05.2025 ob 20:00

Odgovor na objavo uporabnika
iDESI 🏍, 13.05.2025 ob 19:52

Odgovor na objavo uporabnika
Racunovodkinja iz JS, 13.05.2025 ob 19:47

Odgovor na objavo uporabnika
iDESI 🏍, 13.05.2025 ob 19:32

Odgovor na objavo uporabnika
vanja909, 13.05.2025 ob 19:11

Odgovor na objavo uporabnika
iDESI 🏍, 13.05.2025 ob 17:09

Pri nas, ki imamo eno ali dvoosebna podjetja, podatek o dobičku/izgubi ne pove prav dosti. Obstajajo drugi, bolj zgovorni kazalci, ki kažejo dejansko likvidnost (po domače: lahko plačam račun, ali ne).

No ja no, kateri podatek pa pove kaj dosti? To da še plačuješ račune? Ampak katere račune in kako jih lahko plačuješ? Da črpaš osnovna sredstva, krediti ali obveznosti z zamudo? Mi to lahko razložiš? In zakaj kreditiraš nek projekt, če nimaš finančne podlage in si v -?  Razloži mi prosim, ker meni to ne rata!

 

Kot sem dal primer. Sezonska nihanja so realnost. Tudi krize sektorjev so realnost. In nihanja v mikrodružbah so realnost. Zlom noge lahko povzroči praktično dvo ali tromesečni izpad prihodkov.

Friziranje bilanc, kot je predlagano, je spet goljufanje. Jat sem izdal račun oktobra in potem marca. Če dam na stran vzdrževalne pogodbe. Zakaj bi pisal nekaj, kar se ni zgodilo? Da bo lepša bilanca?

Poslovni dogodek želim beležiti, ko se ta zgodi. In na lagerju je treba imet dovolj denarja… tu pač vsak pozna svojo dinamiko. To je vsa umetnost, če hoče človek “živet od obrti”. Računovodkinja, ki bi mene morila s tem, da dajmo nerealiziran posel knjižit, bi ne bila moja računovodkinja.

Vsak, kakor mu paše. In ja, edino, kar se iz članka opazi, je upad prometa nasploh, kar je v kriznih časih dokaj pričakovano in nek zajeb pri Potrču, ki lahko pomeni težave. Neke res uporabne vrednosti pa članek nima. Vsaj zame ne. In kot pravim… brez trenda in dinamike, so ta letna poročila čisto nesmiselna za mikrodružbe.

Aa, ne gre takole!

Ko se ti po pogodbi lotiš polletnega projekta, ki traja od oktobra do marca in račun izstavis na koncu, MORAŠ po SRS vseeno vključiti v poslovni izid razmejitev pogodbene vrednosti prihodkov. V naslednjem letu pa z računom zapreš te vkalkulirane prihodke in gre v prihodke tekočega leta samo druga polovica.

Kdaj si dobil dejansko plačano, za IPI sploh ni pomembno.

Enako vključuješ tudi plačo za december, čeprav si jo obračunal in  izplačal šele v januarju naslednjega leta.

 

In to ni friziranje, ampak spoštovanje in upoštevanje SRS!

 

 

 

Povedano drugače: glumiti nekaj, kar ni res. Kar je po definiciji – narcisoidnost. Standard gor ali dol. Razloži pa to, zakaj toliko malverzacij pride nekaznovano skozi. Pri fiktivnih računovodskih dogodkih je to edina logična posledica. Zato pa pravim – popolnoma brez veze. Nekaj, kar je samo sebi namen.

To ni nobena malverzacija ali glumljenje.

Projekt se nanaša na 6 mesecev, popolnoma pravilno bi bilo, da se med prihodke vključi 1/6 pogodbene vrednosti za vsak mesec trajanja projekta.

Z malo poenostavitve pa vse, kar se nanaša na 2024, gre v prihodke 2024, druga polovica v 2025.

 

Nobeno goljufanje – samo spoštovanje predpisanih strokovnih standardov.

 

Enako velja recimo za zavarovanje osnovnih sredstev, kjer je zavarovalna polica in račun od maja do naslednjega aprila. V stroške gre 8/12, preostale 4/12 prek razmejitev v stroške naslednjega leta.

 

 

Verjamem, da obstajajo ljudje, ki se jim take malverzacije zdijo smiselne. In verjamem, da obstajajo ljudje, ki so lobirali, da take stvari postanejo standard. Ker kot že mnogokrat videno – je bistvena fasada (bilanca), znotraj pa vse razpada. Ostajam pa pri zapisanem. Če se dogovorim s stranko o posamičnih manjših dobavah in bom tudi račund izstavljal tako, potem bom pač tako tudi knjižil. Razumem tudi amortizacijo. Tu zmanjšam denarna sredstva in povečam opredmetena. In podobno, kot je navedeno v primeru zavarovanja. Da pa bi knjižil prihodek, ki ni prišel na račun (in morda niti ne bo)?

Resno me zdaj zanima utemeljitev… kaj pa, če imaš dogovor z opredeljenim rokom dobave. Npr. firma pove, da BO “takrat in takrat”postavila novo proizvodno linijo. Jaz delam “na zalogo”, saj sem “počasnejši” od “monterjev linije”, a gre za storitev, ki jo hipotetično gledano morda sploh ne bom prodal.  Dejansko naročilo bo prišlo navadno za tem, ko so opravljeni pogovori, ko bo obstajal temel za naročilo pri naročniku. Program “na ključ” lahko postane tudi “knjiga, ki ne zanima nobenega založnika”. Tu so vedno v ozadju riziki, delo “na nevideno”.

Mnogi avtorski posli (programiranje, pisanje, marketinške kampanje,..) ne potekajo po nekih predvidljivih vzorcih. Nekateri projekti se nikoli zares ne realizirajo… ker se šele nekje vmes pokaže, da niso dobro zastavljeni… zahteva se fleksibilnost in tudi kompenzacije za take “zavožene projekte” so pogosto “čez palec”.

Prednost nas malih je ravno v tem, da smo fleksibilni in zmoremo tudi eksperimentiranje, česar si velike firme ne morejo privoščiti. Ogromno “inovacijskih projektov” se nikoli ne izpelje do konca, saj “pilotski projekt” pokaže nesmisel.

In roko na srce – nisem jaz tu, da bi se prilagajal SRS-ju, temveč obratno: standard, ki ne pidpira realno življenjskih pristopov, je slab standard. In moje delo ni sledenje slabim pristopom, temveč optimizacija.

Uf, tebi ogromno ni jasnega.

 

Kako misliš amortizacija ” Tu zmanjšam denarna sredstva in povečam opredmetena”??

Ne, amortizacija predstavlja strošek amortizacije in zmanjšanje sedanje vrednosti osnovnih sredstev!

 

In ne govori, da izdeluješ program za neko proizvodno linijo, ne vedoč, kaj, kako, za koliko, če sploh ga boš prodal.

Pogodbo za izdelavo podpišete, postavite ceno za dogovorjeno, roke, za specifike, ki se pokažejo vmes, se dogovarjate naknadno.

Ne govori, da delaš program za nekoga, kjer sploh ne veš, ali bo naročil pri tebi.

Zakaj ne? Zato, ker si ti tega ne znaš predstavljati? Veš, včasih je treba malo potegnit glavo iz peska in se zazreti v resnični svet.

V realnem življenju so pri ustvarjalnem delu taki scenariji precej pogosti. Ti dam realen primer – sicer majhen, pa vseeno. Kolega suhomtažnik se zmeni za posel. Nekaj pregradit, prepleskat, bla bla… vmes, med delom se jim (dobesedno) usuje strop na glave. Na srečo so jo vsi odnesli celi.

To je realno življenje. In verjemi mi, da mi je SRS zadnja briga. Ker kot pravim – so stvari neuporabne in nefunkcionalne. Razne bilance in pidobne oslariji v trenutni obliki so same sbi namen, ker ne odražajo ničesar. Šele petletno zaporedje npr. da nek občutek. Pa še tu gre zgolj za občutek.

Sem kar dobro seznanjena z življenjem, se se v mojem servisu kar morala truditi, da sem si ustvarila ime.

 

In to, da se pri delu gradbeniku posuje strop, je nekaj precej drugega.

Pogodbo so imeli za poknaufat, prebelit in v pogodbi zapisano, da dodatna nepričakovana dodatna dela dodatno računajo.

Ne govori, da so naredili brezplačno., razen če je bila to njihova krivda

In če so urejali recimo prostore, kjer so imeli dela za 3 mesece, vmes je bil presečni datum bilanc, so kar lepo del prihodkov prek razmejitev poknjižili.

Verjemi, ob davčni kontroli bi to odkrili in kaznovali.

 

Odgovor na objavo uporabnika
vanja909, 13.05.2025 ob 21:34

Ne ni res, ko gre za avtorstvo in inovacije je finančna shema oz. načrt pogoj za pogodbo, ta pa je osnova za posel, razen za šank posle, o tem pa ne vem kaj dosti, le to, da so ponavadi vsi udeleženci goljufi in ogoljufani.

Razumem. Ne poznaš inovacij in dela na tem področju. Ti dam spet slikovit primer:

Zlatar naredi na leto morda dva ali tri “dizajnerske prstane”. Ne vsak. Nekateri izmed njih. Ne ve, ali se bo kateri izmed njih prijel, ali ne… jih pa postavi v vitrino. In vsakih nekaj let morda kak izmed “modelov” postane masovka.

Ali pa pri meni:

Pogovarjam se s človekom, ki je na neki pozicijo odločanja. Tudi (ne nujno) o konkretnih izzivih pri poslu. Včasih (ne vedno) me kak tak problem pritegne… in naredim prototip. Brez naročila. Vabo. Računam na to, da se bo kdo zaljubil v potencial. In včasih uspe. Kak izdelek potem (včasih s prilagoditvami) multipliciram. In z vidika prihodkov je to na koncu pri meni nekje okoli 20%. Tako na grobo.

80% je iz “zanesljivih, pogodbenih virov”. Cilj teh “vab” je seveda dobiti novo pogodbo, še kako naročilo. Lahko bi skoraj rekel “strošek marketinga”. Zato so te vabe iz vidika časa sekundarni projekti. Razvijajo se v “leer laufu”. Zato lahko trajajo tudi pol leta (čeprav je dela morda za en mesec strnjeno). Gre za poskušanje – tako vsebinsko, saj razvijam nekaj, česar na trgu ni (socer bi že kupili), kakor tudi prodajno – ne vem, ali bo posel uspel, niti točne cene (zgolj neko oceno lahko dam za nazaj – želeni znesek).

Manjka ti (vam) širine. Kot pravim: inovativnih (avtorsko unikatnih) zadev ni mogoče procesno determinirati. Gre za visoko tveganje skozi vse “standardne faze”.

Odgovor na objavo uporabnika
iDESI 🏍, 13.05.2025 ob 21:49

Razumem. Ne poznaš inovacij in dela na tem področju. Ti dam spet slikovit primer:

Zlatar naredi na leto morda dva ali tri “dizajnerske prstane”. Ne vsak. Nekateri izmed njih. Ne ve, ali se bo kateri izmed njih prijel, ali ne… jih pa postavi v vitrino. In vsakih nekaj let morda kak izmed “modelov” postane masovka.

Ali pa pri meni:

Pogovarjam se s človekom, ki je na neki pozicijo odločanja. Tudi (ne nujno) o konkretnih izzivih pri poslu. Včasih (ne vedno) me kak tak problem pritegne… in naredim prototip. Brez naročila. Vabo. Računam na to, da se bo kdo zaljubil v potencial. In včasih uspe. Kak izdelek potem (včasih s prilagoditvami) multipliciram. In z vidika prihodkov je to na koncu pri meni nekje okoli 20%. Tako na grobo.

80% je iz “zanesljivih, pogodbenih virov”. Cilj teh “vab” je seveda dobiti novo pogodbo, še kako naročilo. Lahko bi skoraj rekel “strošek marketinga”. Zato so te vabe iz vidika časa sekundarni projekti. Razvijajo se v “leer laufu”. Zato lahko trajajo tudi pol leta (čeprav je dela morda za en mesec strnjeno). Gre za poskušanje – tako vsebinsko, saj razvijam nekaj, česar na trgu ni (socer bi že kupili), kakor tudi prodajno – ne vem, ali bo posel uspel, niti točne cene (zgolj neko oceno lahko dam za nazaj – želeni znesek).

Manjka ti (vam) širine. Kot pravim: inovativnih (avtorsko unikatnih) zadev ni mogoče procesno determinirati. Gre za visoko tveganje skozi vse “standardne faze”.

Ok meni manjka širine in sem že  30+ let v poslu in 10 zaposlenih  brez poslovne negative in se s teboj ne strinjam, ti imaš pa kaj?  Fiktivo in sanje in to prodajaš?

Mimogrede, pri 80 % stabilnem pogodbenem poslu ne ustvariš 16 kilo izgube gleda na 100 kilo posla.

Odgovor na objavo uporabnika
iDESI 🏍, 13.05.2025 ob 17:52

Odgovor na objavo uporabnika
morana341, 13.05.2025 ob 17:24

Konkretno to pomeni, da je podjetje v težavah in da več torši kot ustvarja, stanje podjetja/bilanca pa je odvisno od zalog kapitala. Vsekakor je to en tak kazatelj nesposobnega vodstva.

Ravno ta interpretacija je napačna. Gre za presek stanja in ne nujno tudi dinamiko. Za dinamiko rabiš vsaj 3 točke.

Primer:

Recimo, da ima neka manjša storitvena firma dokaj konstantne stroške. 100 čukov recimo.

Prvo leto naredi 120 jurjev. Drugo 90. In tretje 110. Ali ta firma res porablja več, kot zasluži?

Ti si “malenkost” pomešal med bilanco finančnih tokov(cash flow) in bilanco za izkazovanje poslovnega izida.

To kar ti počneš(zamikanje izdaje računov), ni ravno v skladu z računovodskimi standardi. Mogoče boš lahko še kaznovan v primeru revizije Fursa.

Tudi drugače to ravno ni preveč pametno početje, če si konzultant. Vedno obstaja verjetnost, da nekdo z več-mesečnim delom ne-bo zadovoljen ali preprosto ne bo hotel plačati….

Odgovor na objavo uporabnika
Racunovodkinja iz JS, 13.05.2025 ob 21:48

Sem kar dobro seznanjena z življenjem, se se v mojem servisu kar morala truditi, da sem si ustvarila ime.

 

In to, da se pri delu gradbeniku posuje strop, je nekaj precej drugega.

Pogodbo so imeli za poknaufat, prebelit in v pogodbi zapisano, da dodatna nepričakovana dodatna dela dodatno računajo.

Ne govori, da so naredili brezplačno., razen če je bila to njihova krivda

In če so urejali recimo prostore, kjer so imeli dela za 3 mesece, vmes je bil presečni datum bilanc, so kar lepo del prihodkov prek razmejitev poknjižili.

Verjemi, ob davčni kontroli bi to odkrili in kaznovali.

 

Pravim zgolj (za primer)… lotili bi se npr. lahko sredi oktobra, vsi misleč, da bo za božiča že “prerezan trak”. Na koncu zaradi nesrečnih okoliščin račun izstavijo marca – po izvedenem projektu. Ob nesrečnem dogodku se nikomur ne sanja, koliko se bo zdaj vse zavleklo. Še najmanj knaufar, ki s samo gradnjo nima nič, v bistvu. Res misliš, da mene ali knaufarja zanima SRS? V resničnem svetu gre to tako: posel je zaključen, ko je denar na računu. In to je edino kar šteje.

S temi časovnimi razmejitvami” je tako… nekje dejansko so smiselne. V veliko primerih pa tudi ne. O tem se ne bom prerekal, ker zmorem ambivalenco. A da se spomnimo, o čem debatiramo: bilance raznih “one man band”-ov niso pokazatelj skoraj ničesar oprijemljivega.

Odgovor na objavo uporabnika
vanja909, 13.05.2025 ob 21:57

Ok meni manjka širine in sem že  30+ let v poslu in 10 zaposlenih  brez poslovne negative in se s teboj ne strinjam, ti imaš pa kaj?  Fiktivo in sanje in to prodajaš?

Mimogrede, pri 80 % stabilnem pogodbenem poslu ne ustvariš 16 kilo izgube gleda na 100 kilo posla.

Res je. Prav imaš. Naredil sem napako, ko sem do neke mere prešel na osebno raven. Opravičujem se. Ostanimo pri tem, o čemer se pogovarjamo – kaj se da v resnici videti iz letnih poročil mikrodružb.

Odgovor na objavo uporabnika
Vidiš, 13.05.2025 ob 21:35

Daj da nekaj razjasnimo. Ima Desi podjetje v Sloveniji ali Nemčiji?

Afna pa ima kot je nekdo napisal še s.p kamor verjetno pretaka sredstva, ker je normiran in tako drugače obavčen. Zaslediti je tudi dolgoročni kredit, verjetno si plačuje tudi sama sebi najemnino za prostore, ker je to obdavčeno samo 25 in ne 40%. Če bi letel čez vse bilance bi našel verjetno še kaj zanimivega ampak s tem naj se ukvarjajo novinarji 🙂

Tudi, če ima še s.p. je za Furs povezana entiteta, ki med seboj ne moreta kar poslovati. Isto velja tudi, če bi odprl podjetje žena ali bližnji sorodniki z isto dejavnostjo….

Odgovor na objavo uporabnika
Peter pan, 13.05.2025 ob 22:02

Ti si “malenkost” pomešal med bilanco finančnih tokov(cash flow) in bilanco za izkazovanje poslovnega izida.

To kar ti počneš(zamikanje izdaje računov), ni ravno v skladu z računovodskimi standardi. Mogoče boš lahko še kaznovan v primeru revizije Fursa.

Tudi drugače to ravno ni preveč pametno početje, če si konzultant. Vedno obstaja verjetnost, da nekdo z več-mesečnim delom ne-bo zadovoljen ali preprosto ne bo hotel plačati….

Bom vprašal konkretno: kaj točno je prekršek, če izdam račun za nek izdelek, ki ga namestim pri stranki in ga poknjižim?

In še drugače: recimo, da sem dve leti v prostem času razvijal nek – recimo računovodski program, ki ga potem postavim v nek oblak in zaračunavam najemnino (SaS). Kak prekršek sem storil, če vsako najemnino knjižim na dan zapadlosti?

In v končni fazi podobno, če zgradim cel stanovanjski blok (malo pretiravam tu, vem)?

Odgovor na objavo uporabnika
iDESI 🏍, 13.05.2025 ob 22:03

Pravim zgolj (za primer)… lotili bi se npr. lahko sredi oktobra, vsi misleč, da bo za božiča že “prerezan trak”. Na koncu zaradi nesrečnih okoliščin račun izstavijo marca – po izvedenem projektu. Ob nesrečnem dogodku se nikomur ne sanja, koliko se bo zdaj vse zavleklo. Še najmanj knaufar, ki s samo gradnjo nima nič, v bistvu. Res misliš, da mene ali knaufarja zanima SRS? V resničnem svetu gre to tako: posel je zaključen, ko je denar na računu. In to je edino kar šteje.

S temi časovnimi razmejitvami” je tako… nekje dejansko so smiselne. V veliko primerih pa tudi ne. O tem se ne bom prerekal, ker zmorem ambivalenco. A da se spomnimo, o čem debatiramo: bilance raznih “one man band”-ov niso pokazatelj skoraj ničesar oprijemljivega.

Knaufar seveda ne bo vkalkuliral prek razmejitev – ČE zaradi drugih še sploh ni začel z delom.

 

Glede na tvoje razmišljanje in če bi bil stranka v mojem servisu, bi se ti kar hitro zahvalila in prekinila sodelovanje.

Imela sem konkretno nekaj FURS kontrol in je bilo vse brez težav, saj tako stroške kot prihodke striktno razmejujemo glede na sam dogodek, (poleg seveda upoštevanja ostalih predpisov). Ne delamo tega glede na predhodne rezultate, ne friziramo rezultata, ampak upoštevamo časovno načelo.

 

In pišeš še

posel je zaključen, ko je denar na računu. In to je edino kar šteje.

 

Med “posel je zaključen” in”prihodki so pripoznani” je veeeliiika razlika.

Odgovor na objavo uporabnika
iDESI 🏍, 13.05.2025 ob 22:18

Bom vprašal konkretno: kaj točno je prekršek, če izdam račun za nek izdelek, ki ga namestim pri stranki in ga poknjižim?

In še drugače: recimo, da sem dve leti v prostem času razvijal nek – recimo računovodski program, ki ga potem postavim v nek oblak in zaračunavam najemnino (SaS). Kak prekršek sem storil, če vsako najemnino knjižim na dan zapadlosti?

In v končni fazi podobno, če zgradim cel stanovanjski blok (malo pretiravam tu, vem)?

načelo časovne razmejitve (slovensko računovodsko načelo) – to pomeni, da prihodke in odhodke pripoznate v obdobju, na katerega se nanašajo, ne nujno v obdobju, ko je bil račun izdan ali plačan.

Za višino morebitnega pa boš mogel, kar lepo kontaktirati kakšnega davčnega inšpektorja. Seveda, boš naredil samo prijavo.

Podjetništvo ni hobby!

Saj ne vem kako ti naj to razložim, da boš razumel. Ti imaš poslovno izgubo pred dobičkom, kako je to mogoče, razen če ne prirejaš financ?

Odgovor na objavo uporabnika
Racunovodkinja iz JS, 13.05.2025 ob 22:22

Knaufar seveda ne bo vkalkuliral prek razmejitev – ČE zaradi drugih še sploh ni začel z delom.

 

Glede na tvoje razmišljanje in če bi bil stranka v mojem servisu, bi se ti kar hitro zahvalila in prekinila sodelovanje.

Imela sem konkretno nekaj FURS kontrol in je bilo vse brez težav, saj tako stroške kot prihodke striktno razmejujemo glede na sam dogodek, (poleg seveda upoštevanja ostalih predpisov). Ne delamo tega glede na predhodne rezultate, ne friziramo rezultata, ampak upoštevamo časovno načelo.

 

Jaz pa mislim, da s temi razmejitvami preveč komplicirate. Ne govorim o velikih firmah, da ne bo pomote. Govorim o nas, ki smo sami oz. z enim ali dvema pomagačema.

Če imam pomagača, mu lahko naložim neko delo. Saj mu plačam plačo. Ali je to delo produktivno (v smislu neposrednih prihodkov) ali ne, je moja stvar. Kot pravim: recimo, da sem 30.9. zaključil in imam 30% razpoložljivih kapacitet in nimam novega projekta – imam pa idejo zanj.

Recimo da januarja predstavim prototip. Naredimo potrebne prilagoditve in voila – marca izstavimo račun. Recimo, da smo pošteni in je račun ovrednoten za znesek, ki bi sicer bil za 10 tednov dela.

Oprosti, ampak… o kakih časovnih razmejitvah govorimo, če smo šele konec januarja ali v sredini februarja dobili naročilo?

Odgovor na objavo uporabnika
Peter pan, 13.05.2025 ob 22:29

načelo časovne razmejitve (slovensko računovodsko načelo) – to pomeni, da prihodke in odhodke pripoznate v obdobju, na katerega se nanašajo, ne nujno v obdobju, ko je bil račun izdan ali plačan.

Za višino morebitnega pa boš mogel, kar lepo kontaktirati kakšnega davčnega inšpektorja. Seveda, boš naredil samo prijavo.

Podjetništvo ni hobby!

Se ti zdi, da si odgovoril na vprašanje? Ne, nisi. In ja, nekateri od hobija solidno živimo. 😉

Odgovor na objavo uporabnika
vanja909, 13.05.2025 ob 22:30

Saj ne vem kako ti naj to razložim, da boš razumel. Ti imaš poslovno izgubo pred dobičkom, kako je to mogoče, razen če ne prirejaš financ?

Ideja: ker imam dovolj denarja (likvidnih sredstev) iz npr. prenesenega  dobička v preteklosti si vzamem 3 mesece fraj. Pri tem se stroški v bistvu ne spremenijo, imam pa okoli 25% izpada prihodkov.

Naslednje leto delam spet normalno in imam spet nek normalen dobiček. V čem ti vidiš problem?

Odgovor na objavo uporabnika
iDESI 🏍, 13.05.2025 ob 22:33

Se ti zdi, da si odgovoril na vprašanje? Ne, nisi. In ja, nekateri od hobija solidno živimo. 😉

Dobro živite? Na podlagi vaših podjetniških dosežkov zadnjih 20 let? Pred dobrim letom, ste pisali, da imate odprtega dolga nekaj deset tisočakov in verjetno negativen net woth!

Hmmmm?

Ne podjetništvo ni hobi. Če nekaj delate za kot R&D se to ustrezno tudi beleži.

Nikjer nisem omenjal konkretne kazni? Nisem inšpektor, ki bi izvajal revizijo in sanja se mi ne, kakšna je praksa na tem področju. Definitivno kar pa ti počneš je v nasprotju z osnovnimi računovodskimi standardi v Sloveniji!

Seveda mi nikoli nič ne vemo! Ti si itak najboljši in nezmotljiv z celim seznamov uspehov! Mas pa stranke plačujejo, da mlatimo prazno slamo!

Odgovor na objavo uporabnika
iDESI 🏍, 13.05.2025 ob 22:40

Ideja: ker imam dovolj denarja (likvidnih sredstev) iz npr. prenesenega  dobička v preteklosti si vzamem 3 mesece fraj. Pri tem se stroški v bistvu ne spremenijo, imam pa okoli 25% izpada prihodkov.

Naslednje leto delam spet normalno in imam spet nek normalen dobiček. V čem ti vidiš problem?

No, preneseni dobiček iz preteklih let ne pomeni zaloge denarja na TRR. Še zdaleč ne.

In imaš lahko po vseh izkazih super dobiček, pa nisi likviden, ker ti kupci zamujajo s plačili.

 

Dejstvo je, da marsikdo razume in posluje precej po domače. Saj, dokler ni kakšne finančne kontrole s Fursa, je vse super in kul. Verjetno niti ni tako neumna strategija, glede na to, da Furs nima resursov za kontroliranje vseh teh mikro d.o.o.-jev in s.p.-jev.

Odgovor na objavo uporabnika
Peter pan, 13.05.2025 ob 22:43

Dobro živite? Na podlagi vaših podjetniških dosežkov zadnjih 20 let? Pred dobrim letom, ste pisali, da imate odprtega dolga nekaj deset tisočakov in verjetno negativen net woth!

Hmmmm?

Ne podjetništvo ni hobi. Če nekaj delate za kot R&D se to ustrezno tudi beleži.

Nikjer nisem omenjal konkretne kazni? Nisem inšpektor, ki bi izvajal revizijo in sanja se mi ne, kakšna je praksa na tem področju. Definitivno kar pa ti počneš je v nasprotju z osnovnimi računovodskimi standardi v Sloveniji!

Seveda mi nikoli nič ne vemo! Ti si itak najboljši in nezmotljiv z celim seznamov uspehov! Mas pa stranke plačujejo, da mlatimo prazno slamo!

Reči hvala.

Moram pa priznati, da mi niti ptibližno ni jasno, kako upravljaš podjetje, brez da bi poznal osnove račinovodstva!

če se je projekt na koncu vendarle prodal, potem je obravnava razvojnih stroškov povsem drugačna, saj lahko govorimo o ekonomski koristi v prihodnosti, kar pomeni, da so pogoji za kapitalizacijo razvojnih stroškov izpolnjeni.

Primer: projekt je bil uspešen in se je prodal
1. Stroški razvoja (kapitalizirani v letu 2024):

plaintext
Copy code
010 – Neopredmetena sredstva (npr. Razvoj) 20.000 €
4xx – Stroški ali 260 – Obveznosti 20.000 €

2. Amortizacija razvoja (npr. 5 let):

Če razvojna vrednost znaša 20.000 € in se amortizira v 5 letih:

plaintext
Copy code
430 – Amortizacija 4.000 €
010 – Neopredmetena sredstva 4.000 €

3. Prihodki od prodaje projekta (npr. 50.000 €):

plaintext
Copy code
120 – Terjatve do kupcev 50.000 €
760 – Prihodki od prodaje 50.000 €

4. Knjiženje dobička (prihodki – amortizacija):

    Letni dobiček bo:

    Prihodki: 50.000 €

    Amortizacija: 4.000 €

    Dobiček = 46.000 € (v prvem letu)

    Razvojni stroški bodo porazdeljeni na preostala leta (če ne gre za enkraten projekt).

Pomembno:

Če razvojne stroške kapitalizirate, morate zagotoviti:

    Verodostojno dokumentacijo (stroški, faze, namen)

    Da je projekt tehnično izvedljiv

    Da je namen uporabe ali prodaje jasen

    Da obstajajo viri za dokončanje in trženje

Povzetek:

    Uspešen projekt: razvojne stroške lahko aktivirate kot neopredmetena sredstva in jih amortizirate.

    Prihodki od prodaje se knjižijo ločeno, razvojne stroške pa porazdelite prek amortizacije.

    S tem povečate dobiček v tekočem letu in ne obremenjujete rezultata v celoti na začetku.

Če mi poveš konkretne številke (stroški, prodajna cena, amortizacijska doba), ti lahko pripravim celoten računovodski primer.

4o

Pa jih imaš? Dovolj sredstev iz preteklih let namreč? Ali govoriš fiktivno, če bi imel? Sicer ne poznam bilanc ampak nič mi ne gre skupaj s tvojim pisanjem, krediti zaradi ločitve, -16 kilo v firmi, verjetno še kak lizing…..

Enostavno ne štima, pa obračaj kakor hočeš! Kot je že zgoraj nekdo napisal, ne da se mi več, lahko noč!

New Report

Close