Podjetje izguba
Iz stroke, 14.05.2025 ob 19:45
iDESI
, 14.05.2025 ob 16:36Iz stroke, 14.05.2025 ob 16:31
iDesi
, 14.05.2025 ob 10:36računovodkinja iz JS, 14.05.2025 ob 10:31
iDesi
, 14.05.2025 ob 10:10računovodkinja iz JS, 14.05.2025 ob 10:05
iDesi
, 14.05.2025 ob 10:01Racunovodkinja iz JS, 14.05.2025 ob 08:28
Racunovodkinja iz JS, 13.05.2025 ob 22:22
iDESI
, 13.05.2025 ob 22:03Racunovodkinja iz JS, 13.05.2025 ob 21:48
iDESI
, 13.05.2025 ob 20:51Racunovodkinja iz JS, 13.05.2025 ob 20:41
iDESI
, 13.05.2025 ob 20:28Racunovodkinja iz JS, 13.05.2025 ob 20:00
iDESI
, 13.05.2025 ob 19:52Racunovodkinja iz JS, 13.05.2025 ob 19:47
iDESI
, 13.05.2025 ob 19:32vanja909, 13.05.2025 ob 19:11
iDESI
, 13.05.2025 ob 17:09Pri nas, ki imamo eno ali dvoosebna podjetja, podatek o dobičku/izgubi ne pove prav dosti. Obstajajo drugi, bolj zgovorni kazalci, ki kažejo dejansko likvidnost (po domače: lahko plačam račun, ali ne).
No ja no, kateri podatek pa pove kaj dosti? To da še plačuješ račune? Ampak katere račune in kako jih lahko plačuješ? Da črpaš osnovna sredstva, krediti ali obveznosti z zamudo? Mi to lahko razložiš? In zakaj kreditiraš nek projekt, če nimaš finančne podlage in si v -? Razloži mi prosim, ker meni to ne rata!
Kot sem dal primer. Sezonska nihanja so realnost. Tudi krize sektorjev so realnost. In nihanja v mikrodružbah so realnost. Zlom noge lahko povzroči praktično dvo ali tromesečni izpad prihodkov.
Friziranje bilanc, kot je predlagano, je spet goljufanje. Jat sem izdal račun oktobra in potem marca. Če dam na stran vzdrževalne pogodbe. Zakaj bi pisal nekaj, kar se ni zgodilo? Da bo lepša bilanca?
Poslovni dogodek želim beležiti, ko se ta zgodi. In na lagerju je treba imet dovolj denarja… tu pač vsak pozna svojo dinamiko. To je vsa umetnost, če hoče človek “živet od obrti”. Računovodkinja, ki bi mene morila s tem, da dajmo nerealiziran posel knjižit, bi ne bila moja računovodkinja.
Vsak, kakor mu paše. In ja, edino, kar se iz članka opazi, je upad prometa nasploh, kar je v kriznih časih dokaj pričakovano in nek zajeb pri Potrču, ki lahko pomeni težave. Neke res uporabne vrednosti pa članek nima. Vsaj zame ne. In kot pravim… brez trenda in dinamike, so ta letna poročila čisto nesmiselna za mikrodružbe.
Aa, ne gre takole!
Ko se ti po pogodbi lotiš polletnega projekta, ki traja od oktobra do marca in račun izstavis na koncu, MORAŠ po SRS vseeno vključiti v poslovni izid razmejitev pogodbene vrednosti prihodkov. V naslednjem letu pa z računom zapreš te vkalkulirane prihodke in gre v prihodke tekočega leta samo druga polovica.
Kdaj si dobil dejansko plačano, za IPI sploh ni pomembno.
Enako vključuješ tudi plačo za december, čeprav si jo obračunal in izplačal šele v januarju naslednjega leta.
In to ni friziranje, ampak spoštovanje in upoštevanje SRS!
Povedano drugače: glumiti nekaj, kar ni res. Kar je po definiciji – narcisoidnost. Standard gor ali dol. Razloži pa to, zakaj toliko malverzacij pride nekaznovano skozi. Pri fiktivnih računovodskih dogodkih je to edina logična posledica. Zato pa pravim – popolnoma brez veze. Nekaj, kar je samo sebi namen.
To ni nobena malverzacija ali glumljenje.
Projekt se nanaša na 6 mesecev, popolnoma pravilno bi bilo, da se med prihodke vključi 1/6 pogodbene vrednosti za vsak mesec trajanja projekta.
Z malo poenostavitve pa vse, kar se nanaša na 2024, gre v prihodke 2024, druga polovica v 2025.
Nobeno goljufanje – samo spoštovanje predpisanih strokovnih standardov.
Enako velja recimo za zavarovanje osnovnih sredstev, kjer je zavarovalna polica in račun od maja do naslednjega aprila. V stroške gre 8/12, preostale 4/12 prek razmejitev v stroške naslednjega leta.
Verjamem, da obstajajo ljudje, ki se jim take malverzacije zdijo smiselne. In verjamem, da obstajajo ljudje, ki so lobirali, da take stvari postanejo standard. Ker kot že mnogokrat videno – je bistvena fasada (bilanca), znotraj pa vse razpada. Ostajam pa pri zapisanem. Če se dogovorim s stranko o posamičnih manjših dobavah in bom tudi račund izstavljal tako, potem bom pač tako tudi knjižil. Razumem tudi amortizacijo. Tu zmanjšam denarna sredstva in povečam opredmetena. In podobno, kot je navedeno v primeru zavarovanja. Da pa bi knjižil prihodek, ki ni prišel na račun (in morda niti ne bo)?
Resno me zdaj zanima utemeljitev… kaj pa, če imaš dogovor z opredeljenim rokom dobave. Npr. firma pove, da BO “takrat in takrat”postavila novo proizvodno linijo. Jaz delam “na zalogo”, saj sem “počasnejši” od “monterjev linije”, a gre za storitev, ki jo hipotetično gledano morda sploh ne bom prodal. Dejansko naročilo bo prišlo navadno za tem, ko so opravljeni pogovori, ko bo obstajal temel za naročilo pri naročniku. Program “na ključ” lahko postane tudi “knjiga, ki ne zanima nobenega založnika”. Tu so vedno v ozadju riziki, delo “na nevideno”.
Mnogi avtorski posli (programiranje, pisanje, marketinške kampanje,..) ne potekajo po nekih predvidljivih vzorcih. Nekateri projekti se nikoli zares ne realizirajo… ker se šele nekje vmes pokaže, da niso dobro zastavljeni… zahteva se fleksibilnost in tudi kompenzacije za take “zavožene projekte” so pogosto “čez palec”.
Prednost nas malih je ravno v tem, da smo fleksibilni in zmoremo tudi eksperimentiranje, česar si velike firme ne morejo privoščiti. Ogromno “inovacijskih projektov” se nikoli ne izpelje do konca, saj “pilotski projekt” pokaže nesmisel.
In roko na srce – nisem jaz tu, da bi se prilagajal SRS-ju, temveč obratno: standard, ki ne pidpira realno življenjskih pristopov, je slab standard. In moje delo ni sledenje slabim pristopom, temveč optimizacija.
Uf, tebi ogromno ni jasnega.
Kako misliš amortizacija ” Tu zmanjšam denarna sredstva in povečam opredmetena”??
Ne, amortizacija predstavlja strošek amortizacije in zmanjšanje sedanje vrednosti osnovnih sredstev!
In ne govori, da izdeluješ program za neko proizvodno linijo, ne vedoč, kaj, kako, za koliko, če sploh ga boš prodal.
Pogodbo za izdelavo podpišete, postavite ceno za dogovorjeno, roke, za specifike, ki se pokažejo vmes, se dogovarjate naknadno.
Ne govori, da delaš program za nekoga, kjer sploh ne veš, ali bo naročil pri tebi.
Zakaj ne? Zato, ker si ti tega ne znaš predstavljati? Veš, včasih je treba malo potegnit glavo iz peska in se zazreti v resnični svet.
V realnem življenju so pri ustvarjalnem delu taki scenariji precej pogosti. Ti dam realen primer – sicer majhen, pa vseeno. Kolega suhomtažnik se zmeni za posel. Nekaj pregradit, prepleskat, bla bla… vmes, med delom se jim (dobesedno) usuje strop na glave. Na srečo so jo vsi odnesli celi.
To je realno življenje. In verjemi mi, da mi je SRS zadnja briga. Ker kot pravim – so stvari neuporabne in nefunkcionalne. Razne bilance in pidobne oslariji v trenutni obliki so same sbi namen, ker ne odražajo ničesar. Šele petletno zaporedje npr. da nek občutek. Pa še tu gre zgolj za občutek.
Sem kar dobro seznanjena z življenjem, se se v mojem servisu kar morala truditi, da sem si ustvarila ime.
In to, da se pri delu gradbeniku posuje strop, je nekaj precej drugega.
Pogodbo so imeli za poknaufat, prebelit in v pogodbi zapisano, da dodatna nepričakovana dodatna dela dodatno računajo.
Ne govori, da so naredili brezplačno., razen če je bila to njihova krivda
In če so urejali recimo prostore, kjer so imeli dela za 3 mesece, vmes je bil presečni datum bilanc, so kar lepo del prihodkov prek razmejitev poknjižili.
Verjemi, ob davčni kontroli bi to odkrili in kaznovali.
Pravim zgolj (za primer)… lotili bi se npr. lahko sredi oktobra, vsi misleč, da bo za božiča že “prerezan trak”. Na koncu zaradi nesrečnih okoliščin račun izstavijo marca – po izvedenem projektu. Ob nesrečnem dogodku se nikomur ne sanja, koliko se bo zdaj vse zavleklo. Še najmanj knaufar, ki s samo gradnjo nima nič, v bistvu. Res misliš, da mene ali knaufarja zanima SRS? V resničnem svetu gre to tako: posel je zaključen, ko je denar na računu. In to je edino kar šteje.
S temi časovnimi razmejitvami” je tako… nekje dejansko so smiselne. V veliko primerih pa tudi ne. O tem se ne bom prerekal, ker zmorem ambivalenco. A da se spomnimo, o čem debatiramo: bilance raznih “one man band”-ov niso pokazatelj skoraj ničesar oprijemljivega.
Knaufar seveda ne bo vkalkuliral prek razmejitev – ČE zaradi drugih še sploh ni začel z delom.
Glede na tvoje razmišljanje in če bi bil stranka v mojem servisu, bi se ti kar hitro zahvalila in prekinila sodelovanje.
Imela sem konkretno nekaj FURS kontrol in je bilo vse brez težav, saj tako stroške kot prihodke striktno razmejujemo glede na sam dogodek, (poleg seveda upoštevanja ostalih predpisov). Ne delamo tega glede na predhodne rezultate, ne friziramo rezultata, ampak upoštevamo časovno načelo.
Pa še en pri ene ti dam.
Podjetje začne graditi stanovanjski blok.
Gradnja bo predvidoma trajala 3 leta, preden bo zaključeno.
Po tvoji logiki 2 leti nimajo nobenih prihodkov, šele tretje leto jih imajo, ko gredo stanovanja v prodajo?
Ali pa začnejo vrtati predor/ delati viadukt za avtocesto, spet traja 3 leta.
So res dve leti ob desnem delu brez prihodkov, tretje leto pa visoki prihodki?
In seveda visok davek?
Ne, upoštevajo se časovne razmejitve!
Saj pravim, da se strinjam v doloöenih primerih. Sem pa jasno napisal, kje razmejitve ne vzdržijo SRS. Zadeve niso “črno bele”. In za moj primer ste povsem kiksnili, kar se tiče razmejitev.
—
iDESI 13.05.2025 ob 23:07
Ampak to NE pomeni, da smeš prihodke kar razdeliti nazaj, če si nekaj delal že prej. To velja le, če je bila storitev ali dobava dejansko opravljena že v prejšnjem letu, kar pa v mojem primeru ni bila.
Če v letu 2024 ni bilo pogodbe, dobave, uporabe ali pravice do plačila, ni osnove, da bi prihodke razmejil. Moje delo je bilo interna priprava brez pogodbe – to pomeni moj strošek, ne strošek kupca in ne njegov prihodek.
Če sem v 2024 delal, ker sem hotel “nekaj raziskati”, pa sem šele konec januarja dobil naročilo in marca dobavil izdelek, potem:
– v 2024 sem samo vlagal lastno delo (stroški).
– šele marca sem nekaj prodal.
Zatu tu ne razmejujem prihodka nazaj. Pika.
Kje vi (ki to zagovarjate) vidite podlago za razmejitve? 
V takem primeru pa razmejuješ stroške!
Misliš, da recimo trgovina račune za vso blago, ki ga ima na policaj in v skladišču, takoj da v stroške? Niti slučajno! So v zalogi.
In enako velja za storitve, ki še sploh nimajo kupca, še čakajo prek razmejitev, kratkoročnih ali pa dolgoročnih.
Pri takih zadevah je plača praktično edini strošek. In ta je – bolj ali manj – fiksna. In mesečno porazdejena. In “neizogibna”. Kaj bi še razmejevali?
Ne da se mi več debatirati, ampak glede na tvoja letna poročila si imel več kot 6x več stroškov storitev kot pa stroškov dela. Ne govori, da je plača edini strošek.
In kot sem že včeraj napisala, midva bi v mojem servisu kaj hitro zaključila s sodelovanjem, ker imam dovolj dobro ime, da lahko kako stranko, ki hoče, da delam po njeno, enostavno zavrnem.
Pa ti – kot računovodska avtoriteta – veš, da se (tu pa priznam, da ne vem, zakaj tako – a tako je), zavarovalna osnova 040 (lastnik družbe), druga zaposlitev (mislim da je 1141 ali 1143), ipd. ne knjižijo kot “stroški dela”?
Že dolgo ni več obvezno, da se lastnik in hkrati poslovodja oseba enoosebne družbe zavaruje pod 040, lahko ima navadno pogodbo o zaposlitvi na osnovi prijave 001.
Velja že dlje kot pa imaš ti odprto podjetje (2019?).
Res, če ti je računovodkinja to rekla, jo res menjaj, ne sledi zakonodaji!
Res ni obvezno. Se lahko človek odloči. Ima izbiro. Odvisno je od tega, ali želi človek feč fleksibilnosti, ali več socialne varnosti.
Kar ne opraviči tega, da gospe, ki naj bi bila računovodska avtoriteta, ni prišlo na misel, da se pogodba o poslovodenju (zav. osn. 040) tudi vodi na kontu stroškov storitev in ne na kontu stroškov dela in se ji je zdelo to nenavadno.
Kadar si lastnik, si lahko čisto fleksibilen tudi na podlagi 001, je bolj enostavno kot pa na 040.
Ti misliš, da jaz nisem pretehtal, kaj meni glede na moj poslovni model in finančne okoliščine v nekem obdobju bolj sede izmed obeh možnosti?
