Podjetje, ki proizvaja teste za covid-19: proizvodnja stane 2,5 evra, pri nas testiranje 65 evrov
Pri nas za testiranje potencialnih okužb s koronavirusom med drugim uporabljajo teste nemškega podjetja TiB MolBiol. Lastnik podjetja se je razgovoril za nemške medije. Med drugim je povedal, da nekaterim državam teste pošilja zastonj, saj “mu za denar ni mar”
260 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} dražje
Plus samo analizo, plus sestavine za analizo, plus ostali drobni stroški.
Ti testerji se drugod prodajajo pi 300 eut plus naštete komponente.
[/quote]
Pa še plus in plus in plus krat plus posrednikov – beri medicinskih mafijcev.
Vsi, ki požrtvovalno delate od snažilk, strežnic, bolničarjev medicinskih sester in bratov do zdravnikov izvzeti.
Tisto je bilo debunked, da plačajo čez 3000 dolarjev samo za test.
https://www.factcheck.org/2020/03/covid-19-tests-dont-cost-over-3000/
Drugače pa iz članka: https://eu.usatoday.com/story/news/health/2020/03/05/fact-check-coronavirus-test-does-not-cost-3000-medical-bills/4949078002/
“Jill Montag, a spokeswoman for the New York State Department of Health, told FactCheck.org by email that the state pays for testing. According to America’s Health Insurance Plans, a trade association, the CDC isn’t charging patients. That could change. The U.S. Centers for Medicare and Medicaid Services created a billing code for COVID-19 testing, and other labs could get emergency authorization from the FDA for testing.”
+ tudi drugi italijanski časopisi
Eden od njegovih testov stane okoli 2,50 evra, pojasnjuje lastnik podjetja. Laboratorijem ne bi smeli zaračunati več kot deset evrov stroškov dela in podobno, napoveduje. Dejstvo, da bi moral test stati okoli 300 evrov, je mogoče razložiti le z “ogromno izgubo denarja”.
Študirani biokemik in podjetnik je svoje podjetje ustanovil skupaj s partnerjem pred 30 leti kot študent na Free University – “ko besede, kot sta spin-off ali start-up, še niso obstajale”, kot pravi. Njen profesor jo je pustil uporabljati prostore, ki so hitro postali premajhni. In ko je ta študentska družba prejela več faksov kot sama profesorica, se je morala preseliti (Tagesspiegel je leta 2005 na kratko predstavil Landta).
Partner se je v nekem trenutku izstopil, podjetje je postajalo vse večje in večje – in Landt se je, kot pravi, že zdavnaj finančno preskrbel. “Celotna stvar je drama. Ne zanima me denar. “
Zato dobavlja testne komplete Svetovne zdravstvene organizacije za polovično ceno. In celo brezplačno je oskrboval revne države, ki od njega naročajo “v razumni meri”. Vendar pa morda ne bo dostavil v nekatere države, ki jih nov virus še posebej prizadene – na primer Iran. Zvezna vlada bi morala izdati le potrdilo, ki je dobaviteljem zagotavljalo nekaznovanost. A to je očitno težje, kot bi si mislili.