Včasih, kadar mi čas ne dopušča branja daljših zadev,
vzamem v roko kakšno pesniško zbirko, ki pa prav tako da
misliti.
Trenutno prebiram ” Moderno špansko liriko ” izšlo v Ljubljani
l. 1944 v prevodu Alojza Gradnika. Kljub včasih nekoliko arhaičnem
jeziku zanimivo, razmišljujoče branje, ki ga priporočam.
Vabim tudi ostale, da predlagajo kako njim zanimivo zbirko v branje.

Ž
Tudi sam včasih vzamem v roke kako knjigo poezij, res pa se to zgodi zelo poredkoma. Nazadnje sem tako bral liriko Carduccija in moram priznati, da me je možak prijetno presenetil. Malo je sicer že iz mode, vendar zelo interesantne zgradbe, ritmi in vse kar sodi zraven. Je pa rahlo mistična, nadnaravno umeščena poezija; pač času in okoliščinam primerno.
P

Se mi zdi, da bom postal ljubitelj haikuja. Zadnjič se mi je v knjižnici pogled ustavil na polici z majhno drobno knjižico z naslovom Odtisi bosih nog, Jožeta Volariča, ki sem ga očitno zamenjal za Ivana Volariča-Fea, znanega še iz časov socializma in tiste njegove:

Veter piha, ko naša zastava plapola.

Pa je tale Jože tudi v redu:

Ti si ženska, jaz
moški, to je največ, kar
zmore narava.