Poezija
Moj Angel
Reka dremavo mimo je tekla
in ti si čisto tiho mi rekla
naj se skozi tebe zbrano zazrem,
naj s pogledom onkraj še zaznavnega grem;
šele zdaj me strezni spomin
da nisem zmogel doseči tvojih globin …
Je morda sedaj res že prepozno za vse,
saj takrat nisem zaznal, kaj šele videl
tvojih kril, krhkih v sončni bleščavi.
Šele zdaj vem, trdno vem,
da sem tam zunaj ob reki z angeli bil,
iz izvira spoznanja skupaj z njimi sem pil …
A še slutil nisem tega,
ko sem blodil po svoje duše puščavi,
in sem brez občutka sramu strl tvoja krila,
vsa prosojna in tanka bolj kot angelov dih …
In mineval je čas ;
iskal sem pozabo, ki menda čaka prav v vsakem od nas …
Bila sva le ona in jaz;
sva se znašla sredi planjave bele kot sneg;
je takoj razumela, da to je lahko le moj beg;
nekaj sramežljivih dotikov, poljub brez strasti …
Je bila mirna in zbrana,
takoj nato negotova in sredi viharjev;
obupana, bolna, oropana spanja;
blodna prikazen polna strahov …
Sem se zbal vseh blaznih podob, ki so kot senca preletele preko nje;
sem bil nato še sam kot orkan sredi oceana …
Potem so prišle, kot bi že čakale nekje;
še nikdar izgovorjene;
in so vrele iz nje v zavetju vetrov;
sta šla potem nekam proč ves nemir in norost,
blaznost pa so nadomestile le jasne, mirne in tihe besede …
Sem se zavedel v trenutku,
da moram vse tja do izvira nazaj,
poiskat čašo razbito in angela s strtimi krili
in nato le čakati – morda tudi do konca sveta –
če le dvignil bo glavo ta angel
in me še kdaj pogledal v oči …
poje:
Karel Gott.
Rada gledam v oči,
nekatere so polne žalosti,
druge gorijo, tretje žarijo.
Ene so, ki žareče govorijo,
podobne zgodbe minulih dni.
Sprejmem zapeljivo, igrivo
pripoved, ki nima besed.
Potem se ustavim…
Povesim pogled…
Šla bi naprej. S teboj.
A ti nisi sam, my dearest one!
O, speak again, bright angel! For thou art
As glorious to this night, being o’er my head,
As is a wingèd messenger of heaven
Unto the white, upturnèd, wondering eyes
Of mortals that fall back to gaze on him
When he bestrides the lazy-puffing clouds
And sails upon the bosom of the air.
– – Romeo and Juliet —
William Shakespeare (1564-1616)
WYWH, ne morem si kaj, da te ne bi spet zasul s komplimenti za tvoj novi masterpiece! Kapo dol!
Gledam te
Gledam te, ko spiš, tako lepa se mi zdiš,
nežna kot rosa jutranja, ob meni ti ležiš.
Veš, da pazim nate in da mi pomeniš vse,
z nasmeškom na obrazu sanjaš sladke sne.
Mnogo si solza zaradi mene pretočila,
zaradi ljubezni vse mi odpustila.
Večkrat nisem tvoje bil ljubezni vreden
nemirno me srce zapeljalo je drugam,
kako lahko sem bil tako neveden
oprosti mi še enkrat, brez tebe ostal bi sam.
Strasti mojih reka bregov več ne bo prestopila
in kar v življenju sva zgradila v trenutku porušila.
Leta minila so kot minute, vem, da mladost za vedno je odšla,
a vsak dan posebej hvaležen sem usodi, da v moje življenje si prišla.
Gledam te, ko spiš, tako lepa se mi zdiš
bojim se jutra, ko ob meni več se ne zbudiš.
Ne koristi ne meni ne tebi,
okušati ljubezenski napoj strupeni.
Wish…, tvoje pesmi so takooo polne vsebine, velikokrat jih preberem, vsakič dojamem čisto malo več, drugače…
Kaj ko bi jih izdal v mon-založbi? 🙂
Pustiva za sabo dvome meglene,
z enim zamahom preženiva strahove.
Pridi, pojdiva tja v sončne širjave.
Tja, kjer jasnina briše nesmisle.
Podarja tebi in meni svetlobo prostrano,
da živela bi v luči nenehni in večni.
Čudovita pesem … vsak dodaten komentar je nepotreben.
Če bi se Wish ojunačil, bi lahko o njih pokramljala ob čaju…
Če bi se Wish ojunačil, bi lahko o njih pokramljala ob čaju…[/quote]
😉
Ta pesem je odlična, samo nejasen mi je zgoraj označen del “oprosti mi še enkrat, brez tebe ostal bi sam”, ker ga lahko razlagaš na različne načine. Tudi tako, da je tvoja najdražja “rešilna bilka”, oseba, ki ti je edina še preostala po neprimernem obnašanju, ki ga omenjaš. Boljši bi bil zapis v smeri, da se brez nje počutiš samega – oprosti mi še enkrat, brez tebe V SRCU sem sam. :)) Samo namig.
Gre za občutek, ko si v družbi nekoga – lahko tudi druge ženske, a vedno misliš samo nanjo. Ali, da vsako drugo žensko primerjaš z njo…Celo to, da se na koncu še slabše počutiš, ker tista druga ni niti približno taka kot ona…no, poskušam razumeti te občutke.
Če bi se Wish ojunačil, bi lahko o njih pokramljala ob čaju…[/quote]
;)[/quote]
” Predlog ” in ” zanimiv predlog ” uganita kaj imata skupnega z ” lucky me ” 🙂
Kaj a ti poznaš rešitev uganke? 🙂
Kaj a ti poznaš rešitev uganke? :)[/quote]
Ja.
Kaj a ti poznaš rešitev uganke? :)[/quote]
Ja.[/quote]
Lepo.
Ugibam: “predlog” želi osvajat, “zanimiv predlog” želi biti osvojen. Povezava z “lucky me” pa ni enoznačno določena.
Ja.[/quote]
Lepo.
Ugibam: “predlog” želi osvajat, “zanimiv predlog” želi biti osvojen. Povezava z “lucky me” pa ni enoznačno določena.[/quote]
Ha, ha … ne lomi ga …
Gre za “skrivalnice” , “skupni imenovalec” …
Kako bomo pa zdaj rešili uganko? Imenovalca sta različna, števca enaka.
Kako bomo pa zdaj rešili uganko? Imenovalca sta različna, števca enaka.[/quote]
Dobr, recimo da razumem … imam namreč ponavadi več težav z enostavnimi, kot s kompliciranimi zadevami .
Tokrat nerešljivo …vsaj zame ( paradoks je v “razdalji”, ki ni iz obeh strani enaka …)
O, hvala, da recimo razumeš. Malo me je že skrbelo, da boš zapenjal… Naj živi razumnost, te sploh primanjkuje.
Komplicirati v nerešljivo, kar je enostavno, brez skrivalnic?
Tu govorimo o čaju.
Tu govorimo o čaju.[/quote]
A ne. Nezaslišano. Kako si nekdo drzne… govorit o nekih drugih malenkostih? 🙂 a je že kdo napisal sonetni venec čaju v pozdrav? Pesniki, na plano.
Forum je zaprt za komentiranje.