ljubezen dokler naju smrt ne loči.Namreč zakaj gre, vsi vemo kaj so pogodbe- z njimi se zavežemo da bomo nekaj storili , dovolili , opustili , pridobili skratka z njimi urejamo medsebojna razmerja, zakaj ne bi ko stopimo v zvezo sklenili pogodbo , z njo določili medsebojne odnose, dolžnosti in obveznosti, predvsem pa določili čas trajanja pogodbe- ko se steče smo vsi spet prosti igralci- lahko jo prekinemo, podaljšamo, ali jo podpišemo za drug klub- brez hude krvi- noro… mogoče

Se hecaš?
Že dolgo ni več časov v katerem so pogodbe omejevale ali gradile delovanje poslovnega sistema. Kršiti jih, plačati penale ali pa tudi ne…je že vsakdan.

In če govorimo o odnosu.
Ga ni papirja, ga ni zakona, ki bi izničil ali dal vrednost vrednotam, kot so morala, odgovornost, zavedanje, spoštovanje…
To imaš v sebi ali pa nimaš.
Enostavno tako.

Aja, mislim, da sem šele zdaj dobro prebrala.

Jaz mislim, da tako že tako ali tako delujemo. Sicer mnogi brez podpisanih pogodb, nekateri pa tudi z njimi.
In tudi tole o poteku pogodb je danes že precej reala, ko nekomu poteče čas (beri ugotovi, da mu odnos več ne ustreza), prekine (odnos) pogodbo in gre drugam-naprej…

Če imaš pogum se lahko obnašaš svobodno, kjerkoli…tudi v odnosu oz.zakonu…

Nene… zame pa to ni bila samo pogodba!

Bil je korak, s katerim sem celemu svetu pokazala, da me je vreden! Da ga hočem! Da bom z njim!
Lepo staromodno…. ker nekoč je dana beseda še nekaj veljala!
Vsem sem povedala, da se bom trudila stati mu ob strani… da ne bom stisnila repa med noge, če se bo malo zalomilo… da se bom borila za najino ljubezen in za najino srečo!
To je bil korak, s katerim sem povedala, DA MISLIM RESNO!
Da se ne bojim odgovornosti!

Drugače pa mislim tako, kot je napisala maxi – ni papirja in pogodbe, ki lahko nadomesti, kar pravi človek nosi v sebi! Eni lahko lepo funkcionirajo tudi brez “pogodbe”… drugi so prasci kljub vsemu, kar so podpisali in obljubili… na vseh področjih je tako!
Različni smo!

Na žalost se je tukaj izkazal Gabrijelov strah pred “pogodbo” kot jo on imenjuje.
Ljudje, se zgovarjajo, da je isto, če si poročen ali če nisi, da tisti papir ti ne zagotovi sreče, lepega zakona, ne ljubezni…ja, imajo prav:) papir ti ničesar ne jamči….dokler ti to pomeni samo papir ali pogodba!
Ljudje, ki se ne poročijo iz razloga, ker “papir vendar nič ne pomeni” se bojijo odgovornosti, pa tega za noben denar ne bodo priznali. Zato iščejo nadalje izgovore, da je to nepotreben strošek, stara vraža, zganjanje na kup vse žlahte, ki je že tako skregana…etc…seveda jim je to brezveze.
Aja, pa tisti izgovor, tisti mi je še najboljši…če nisi poročen, lahko greš narazen kadar hočeš, pa nimaš problemov s papirji:)

Tukaj se kažejo tisti strahovi pred odgovornostjo, nezaupanje v partnerja, strah pred vezo. Osnova vsega pa je….(mogoče bi si bolje prebrali v prilogi Ona) v pomankanju očetove avtoritete in spoštovanja očeta. Zelo pogosto!
To se mi je velikokrat potrdilo, na realnih primerih.

Torej, poroka naj bi bila za partnerja, za par, potrditev, da sprejemata vse, kar pride na skupni poti, to kar je napisala LaLuna, poleg tega se v taki družini tudi otroci počutijo bolj varni in čutijo nekakšno pripadnost, kot jo čutita starša.
Gotovo ni “koruznikom”nič prihranjeno, ko pride do nesoglasij, ko ni več “metuljčkov”, ko vlada hlad in odtujenost! Na koncu smo na istem, poročeni in neporočeni…
Na žalost je pa veliko preveč ločitev ravno zato, ker se pari poročajo zaradi papirja, pogodbe, ker upajo, da jim to jamči uspeh, potem potrdijo vezo še z otrokom, da bo ja držalo, pa zato ker so si od nekdaj želeli bele obleke, pa ker jim bodo plačali potovanje na tenerife, pa ker se bosta šla poročit na bali, pa ker so tako želeli starši, da se spravita vkup…..in to….to so prvi koraki v razpadlo vezo. Potrjeno ali nepotrjeno.

S prstanom nikogar ne privežeš nase, nikogar ne prisiliš, nikogar ne kupiš-no nebi smel, se pa očitno dogaja. Ker nekateri se počutijo ujete, utesnjene in prisiljene v trplenje, ker imajo skupen avto in bajto, pa …ja otroke….in potem mislijo, da so si s tem kupili še reden in živahen sex….ja ja

pa smo tam, kjer se je vse začelo:) Pri pomanjkanju prave, globoke ljubezni!

“Ga ni papirja, ga ni zakona, ki bi izničil ali dal vrednost vrednotam, kot so morala, odgovornost, zavedanje, spoštovanje… To imaš v sebi ali pa nimaš.”

drži kot pribito … dodajam le še, da je dober, poln odnos lahko le posledica garanja dveh … voz morata vlečt oba konja!!!

poroka mi sicer ne pomeni nič, poroka kot sam ceremonial … pač pa je zame odnos tisto sveto … vredno vsakega napora, vsake kaplje potu … seveda če čutim, da drug pol čuti, misli, ravna enako …
na plodnih tleh še tako kilavo seme vzklije;-)