pogodba o dosmrtnem preživljanju – tveganje
Lepo prosim, če mi lahko date kak nasvet, ampak res tisti, ki se na to spoznate.
S starši bi sklenili pogodbo o dosmrtnem preživljanju za nepremičnino. V zameno predvsem za oskrbo in pomoč v hiši, mi zapustita hišo po njuni smrti.
Zanima me, kakšna so lahko tveganja zame. Recimo, če si starša vzameta kredit ali se kako drugače zadolžujeta (kar presega osnovne zahteve preživljanja – plačilo bivanjskih stroškov, hrane…), sem kakorkoli odgovorna za dolgove za čas njiovega življenja? Kot razumem, po smrti odgovornosti za dolgove ni.
Mi lahko kdo poda kak nasvet?
Ne. V pogodbi, sklenjeni v notarski obliki, je zelo jasno napisano, kakšne so tvoje odgovornosti v primeru sklenitve take pogodbe – hrana, bivanje, čistoča, zdravje… In nisi odgovorna za dolgove, starša pa prav tako brez tvojega privoljenja ne smeta hiše prodati ali nanjo vpisati hipoteko (v zemljiško knjigo gre zaznamek).
V primeru dolgov ob nastanku njune smrti, bi lahko le-te prevzeli morebitni dediči. Čist simpl: če vzameš tisto, kar je +, dobiš tudi -. Tvoja pogodba ni predmet dedovanja. Torej dobiš nepremičnino za relativno malo truda. Ker od hčerke/sina se pričakuje, da poskrbi za svoje starše za čas življenja. No, nekateri potrebujete za to plačilo.
ja, po smrti dedič, če sprejme dediščino, sprejme povsem vse dolgove, ki jih bo tudi odplačal.
Edino tega ne vem, če se lahko pred samo zapuščinsko obravnavo o tem dediči seznanijo, ter o višini in obsegu dolgov.
Pri samem preužitku pa starši niso več lastniki, imajo le še pravico do preužitka.
Torej se ne morejo več zadolževati na račun preužitka.
ja, po smrti dedič, če sprejme dediščino, sprejme povsem vse dolgove, ki jih bo tudi odplačal.
Edino tega ne vem, če se lahko pred samo zapuščinsko obravnavo o tem dediči seznanijo, ter o višini in obsegu dolgov.
Pri samem preužitku pa starši niso več lastniki, imajo le še pravico do preužitka.
Torej se ne morejo več zadolževati na račun preužitka.
[/quote]
Saj ne rabiš sprejeti dediščine. Če je dolgov več kot je skupnega premoženja, pomeni da ni pozitivnega plusa, torej dedičem ni treba vračati dolgov. Ja, pred zapuščinsko obravnavo lahko dediči vpogledujejo v spis pokojne osebe, si kopirajo dokumente ipd.
Pogodba o preužitku je pa odlična zadeva za pohlepne potomce.
Zdaj se meša jabolke in hruške. Dedovanje je povsem druga zgodba, tam so tudi dolgovi drugače obravnavani. Pogodbo bomo sklenili z razlogom in zame je, verjeli ali ne, predvsem veliko breme.
Zanima me predvsem, če se starši zadolžijo za kakšne potrošniške kredite ipd, torej ne obremenijo neposredno nepremičnino, če kakorkoli odgovarjam za čas življenja.
Ampak, prosim, res tisti, ki poznate tematiko…
Saj ne rabiš sprejeti dediščine. Če je dolgov več kot je skupnega premoženja, pomeni da ni pozitivnega plusa, torej dedičem ni treba vračati dolgov. Ja, pred zapuščinsko obravnavo lahko dediči vpogledujejo v spis pokojne osebe, si kopirajo dokumente ipd.
Pogodba o preužitku je pa odlična zadeva za pohlepne potomce.
[/quote]
To vem, da ni potrebno prevzeti dediščine.
Samo toliko ljudi pravi, da niso imeli vpogleda v bremena in so se s prevzemom dobesedno zaklali.
Kako je potem s tem, da ni potrebno vračati dolgov, do višine sprejete dediščine ali kako?
To vem, da ni potrebno prevzeti dediščine.
Samo toliko ljudi pravi, da niso imeli vpogleda v bremena in so se s prevzemom dobesedno zaklali.
Kako je potem s tem, da ni potrebno vračati dolgov, do višine sprejete dediščine ali kako?
[/quote]
Na googlu imaš na sto in en način lepo opisan cel postopek. Nihče se ne zakolje. Če prevzameš dediščino (folk dobi recimo cele kmetije, kmetijsko avtomatizacijo, avtomobile ipd.), boš pa seveda odplačal/a tudi dolgove. Ne moreš pobrati samo smetane.
Ja, lahko se zgodi, da na zapuščinski razpravi ni vseh dejstev in pride kakšna prijava terjatev s strani bank šele kasneje. Sodišče je dolžno poslati pravnomočen sklep in nato hopala pozovejo dediče k prevzemu dolga :))). Ej, ne vem, obrni se na kakšno odvetniško pisarno, ker očitno rabiš več ur razlage.
Na googlu imaš na sto in en način lepo opisan cel postopek. Nihče se ne zakolje. Če prevzameš dediščino (folk dobi recimo cele kmetije, kmetijsko avtomatizacijo, avtomobile ipd.), boš pa seveda odplačal/a tudi dolgove. Ne moreš pobrati samo smetane.
Ja, lahko se zgodi, da na zapuščinski razpravi ni vseh dejstev in pride kakšna prijava terjatev s strani bank šele kasneje. Sodišče je dolžno poslati pravnomočen sklep in nato hopala pozovejo dediče k prevzemu dolga :))). Ej, ne vem, obrni se na kakšno odvetniško pisarno, ker očitno rabiš več ur razlage.
[/quote]
Jaz je ne, bi jo pa tisti, ki so se zaklali.
Sicer sem vprašala le, do katere višine morajo dediči plačati dolgove.
Ne, samo ti si počasnih misli, morda pride za tabo po kakšnem mesecu ali nikoli.
[/quote]
Ne, počasnih misli si ti.
V takem primeru zelo verjetno ni govora o dedovanju nepremičnine, ampak se prepiše na avtorico takoj, starša pa imata potem pravico uživanja do smrti. Zato je vse pametovanje o dediščini sploh nerelevantno v tej temi.
Ne, počasnih misli si ti.
V takem primeru zelo verjetno ni govora o dedovanju nepremičnine, ampak se prepiše na avtorico takoj, starša pa imata potem pravico uživanja do smrti. Zato je vse pametovanje o dediščini sploh nerelevantno v tej temi.
[/quote]
Saj pogodba o preužitku sploh ni predmet dedovanja, ker starši za čas lajfa ob polni zavesti, ob določenih pogojih že prepišejo svojo npr. nepremičnino. To sem takoj izpostavila. Ampak avtorica je požrešna, rada bi še več in sicer tisto, kar se pa bo delilo :).
Svoje starše stisni, da ti napišeta oporoko, pa naj poplačata vse kredite, če jih še mata. Potem ni strahov, vse bo tvoje. Bolanija….
Saj pogodba o preužitku sploh ni predmet dedovanja, ker starši za čas lajfa ob polni zavesti, ob določenih pogojih že prepišejo svojo npr. nepremičnino. To sem takoj izpostavila. Ampak avtorica je požrešna, rada bi še več in sicer tisto, kar se pa bo delilo :).
Svoje starše stisni, da ti napišeta oporoko, pa naj poplačata vse kredite, če jih še mata. Potem ni strahov, vse bo tvoje. Bolanija….
[/quote]
Mislim, da nisi razumela vprašanja. Avtorico zanima, če ji lahko morebitni dolgovi od staršev obremenijo nepremičnino, ki jo bo pridobila v zameno za dosmtrno preživljanje.
V pogodbi o dosmrtnem preživljanju se lahko marsikaj zapiše, pred tem pa o tem pogovori, prej s starši, potem tudi pri notarki, kasneje pa se tudi to zapiše. Pri nas so starši zahtevali, da se zapiše, da se na hišo ne more vzeti hipoteka in smo to zapisali. Oni bodo imeli neke pogoje, ti boš imela neke pogoje, verjetno glede tega, kar te skrbi npr. tvoj predlog je lahko, da se strinjajo, da se ne bodo zadolževali nad določenim zneskom.
Pri nas smo sklenili takšno pogodbo. Sem zadovoljna. Vem kaj je moje, kam lahko vlagam in ko pride enkrat čas slovesa za starša, potem vem, da se ne bomo kregali zaradi dediščine, ker je vse že določeno.
evo ti nasvet
prva stvar, kar je, bi si prebrala vse o pogodbi o dosmrtnem preživljanju, kar obstaja (to ni pogodba o preužitku)
in če guglaš to pogodbo in klikneš na prvi link z googla
https://www.delo.si/znanje/potrosnik/pravo-za-vse.html
ti črno na belem piše
S sklenitvijo se preživljalec zaveže k obveznosti dosmrtnega preživljanja pogodbenika ali tretje osebe (preživljanec), druga pogodbena stranka pa izjavi, da z njegovo smrtjo preidejo na preživljalca določene njegove premoženjske pravice. Stranki se v pogodbi dogovorita, kakšne bodo obveznosti preživljalca, torej katere dajatve in storitve mora preživljalec nuditi preživljancu. Preživljalec je dolžan zagotavljati enako kvaliteto življenja preživljancu, kot ga je imel ta še v času pred sklenitvijo pogodbe. Obveznost preživljanja obsega zagotavljanje življenjskih potrebščin, kot so skrb za hrano, obleko, stanovanje, ohranjanje zdravja in drugo, lahko pa se dogovorita še za dodatne obveznosti (npr. skrb za preživljančevo premoženje, oskrba v bolezni …). Preživljalec s to pogodbo ne prevzema odgovornosti za preživljančeve dolgove, če se stranki ne dogovorita drugače (560. člen Obligacijskega zakonika − v nadaljevanju OZ ).
Nadalje, preživljančeva obveznost vsebuje tudi opustitev razpolaganja s premoženjem, katerega se je zavezal prenesti na preživljalca. Ker pogodba učinkuje le med strankama razmerja, nespoštovanje obveznosti opustitve razpolaganja ne bi vplivalo na razmerje s tretjimi osebami. To pomeni, da bi preživljanec lahko veljavno prodal premoženje, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju še pred smrtjo in s tem oškodoval preživljalca. Za večjo varnost sopogodbenika lahko torej preživljanec dopusti vknjižbo prepovedi obremenitve in odtujitve v zemljiško knjigo, ki pa učinkuje tudi proti tretjim osebam (559. člen OZ).
Da, doživljenske pogodbe je nemogoče sklepati zaradi človekove narave in narave spreminjajočih se okoliščin.
To smo spremenili po tem, ko so perverzni moški šli v doživljenjske pogodbe z finančno domino. Pogodba lahko traja maksimalno 5 let, kot v NBA.
Vir: 30 let odvetnikovanja z zelo uspešno prakso.
https://www.kolner-odvetnik.si/2013/07/izpodbijanje-pogodbe-o-dosmrtnem-prezivljanju-2/
http://www.sodnapraksa.si/?q=id:2012032113057061&database%5BSOVS%5D=SOVS&database%5BIESP%5D=IESP&database%5BVDSS%5D=VDSS&database%5BUPRS%5D=UPRS&_submit=i{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}C5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}A1{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}C4{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}8Di&page=0&id=2012032113057061
v kolikor se ve, da je zapustnik močno bolan, zelo star, da se pričakuje, da bo zdaj zdaj umrl, so take pogodbe seveda nične.
