Pogodba o preužitku
Recimo, da hočejo starši prepisat vso premoženje/kmetijo sinu v zameno za preužitek. Drug sorojenec se s tem strinja. Žena pa ne.
A lahko to naredijo brez soglasja žene?
Mož in žena imata svojo nepremičnino, ki sta jo ustvarila skupaj.
In potem bi imela dodatno še “moževo” kmetijo.
Kaj če se možu kaj zgodi?
Se lahko žena odpove dedovanja kmetije in preužitka in “vzame” samo moževo polovico na skupni nepremičnini?
…pri nas.
Torej. Celotna kmetija se je napisala na mojega moža, je pa moral izplačat ostale dediče, torej brata in sestro v našem primeru.
Ampak če sem odkrita. To ženšče drvi proti 100.letu. Pa ne da ji privoščim karkoli slabega, ampak nikoli več ne bi pristala na kaj takšnega. Ne da sem imela besedo pri tem, ampak…v glavnem, upam, da se zavedate kaj to sploh pomeni.
Kaj pa če oba stara starša zbolita?
Kar grebite se za to kmetijo. Ni vredno. Verjemi.
če je mož izplačal sorojence, potem to ni pogodba o preužitku, ampak čisto navadno dedovanje. vsi otroci so dolžni skrbeti za staro, ne samo vidva z možem. Mamin sinko a?
[/quote]
Hm.
Ne bo tako.
Dedoval je samo v primeru, da omica umre doma. Ni šlo od mame na sina, ampak od babice.
Moj je edini, ki je ostal doma in sva se odločila, da ne bova vlagala, če se ne prepiše vse nanj.
Pogoj pa je torej bil ta ki sem ga omenila.
In ker Omica ne pusti, da bi se v njenem delu hiše karkoli delalo (živi v dvonadstropni sama) se lahko samo tolčemo po glavi.
Hm.
Ne bo tako.
Dedoval je samo v primeru, da omica umre doma. Ni šlo od mame na sina, ampak od babice.
Moj je edini, ki je ostal doma in sva se odločila, da ne bova vlagala, če se ne prepiše vse nanj.
Pogoj pa je torej bil ta ki sem ga omenila.
In ker Omica ne pusti, da bi se v njenem delu hiše karkoli delalo (živi v dvonadstropni sama) se lahko samo tolčemo po glavi.
[/quote]
zakaj pa si potem napisala, da je izplačal sorojence?
Imamo namreč situacijo:
Mož je umrl.
Imata 2 otroka stara pod 7 let.
V zapuščini se bo dedovalo:
– moževo polovico hiše, ki jo je ustvaril skupaj z ženo in za katero mora žena še do konca odplačat kredit – še več kot 50{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}
– kmetijo z ostarelim stricem, za katerega je mož prevzel preužitek bolj ali manj na lastno pest
Če bo ženska na zapučinski rekla, da se odpoveduje preužitku, se bo s tem odpovedala tudi polovici svoje hiše?
Kredita+otrok+preužitka za strica pa ne more plačevat, ker ji ne znese.
Stric v dom noče.
Star je 68 let.
Kmetija vprašanje kako dolgo bi se prodajala, tudi, če bi stric šel v dom oz težko vrjetno, da bi stric sploh pristal na prodajo.
to vprašanje je bolj za odvetnika, ampak če prav razumem: mož in žena sta zgradila hišo skupaj recimo v vrednosti 140.000 evrov, za plačati pa je še 70.000 evrov kredita. je bil kredit življenjsko zavarovan? če ni bil, se bo dedovalo tako kredit kot hiša, tako da v primeru, če žena prevzame ves kredit, bo dediščine malo.
Potem pa ima še strica s kmetijo.
Po svoje bi bilo morda najbolje, da preužitek prevzame nase, proda skupno hišo in poplača dolgove.
pa kaj bluzite.
hiša, ki sta jo zgradila z možem, nima nobene nobene veze s preužitkom
Načini prenehanja pogodbe
Pogodba o preužitku preneha:
s sporazumom med pogodbenikoma, ki pa mora določiti vse medsebojne pravice in obveznosti po razvezi pogodbe;
na zahtevo enega izmed pogodbenikov, če drugi ne izpolnjuje svojih obveznosti (potrebno je vložiti tožbo na pristojnem sodišču);
s smrtjo prevzemnika, če njegovi dediči ne izpolnjujejo svojih obveznosti.
Če eden izmed pogodbenikov ne izpolnjuje svojih obveznosti, lahko drugi pogodbenik zahteva povrnitev škode, ki mu je zaradi tega nastala.
če mož umre pred stricem, lahko žena zahteva razvezo preužitkarske pogodbe. pri tem nihče ni oškodovan, stric dobi vrnjeno svoje premoženje, pridobil je par let, ko je nekdo skrbel zanj in lahko najde ali novega prevzemnika, ali pa proda vse skup in od denarja preživi konec življenja
pa kaj bluzite.
hiša, ki sta jo zgradila z možem, nima nobene nobene veze s preužitkom
Načini prenehanja pogodbe
Pogodba o preužitku preneha:
s sporazumom med pogodbenikoma, ki pa mora določiti vse medsebojne pravice in obveznosti po razvezi pogodbe;
na zahtevo enega izmed pogodbenikov, če drugi ne izpolnjuje svojih obveznosti (potrebno je vložiti tožbo na pristojnem sodišču);
s smrtjo prevzemnika, če njegovi dediči ne izpolnjujejo svojih obveznosti.
Če eden izmed pogodbenikov ne izpolnjuje svojih obveznosti, lahko drugi pogodbenik zahteva povrnitev škode, ki mu je zaradi tega nastala.
če mož umre pred stricem, lahko žena zahteva razvezo preužitkarske pogodbe. pri tem nihče ni oškodovan, stric dobi vrnjeno svoje premoženje, pridobil je par let, ko je nekdo skrbel zanj in lahko najde ali novega prevzemnika, ali pa proda vse skup in od denarja preživi konec življenja
[/quote]
z razdrtjem seveda je oškodovana žena, ker ko je mož skrbel za strica, je skrbel tudi na račun skupnih financ.
pa da o reali raje ne govorim, ko je bilo najbrž tako, da je kuhala za strica, mu prala in ga k dohtarju vozila predvsem žena.
z razdrtjem seveda je oškodovana žena, ker ko je mož skrbel za strica, je skrbel tudi na račun skupnih financ.
pa da o reali raje ne govorim, ko je bilo najbrž tako, da je kuhala za strica, mu prala in ga k dohtarju vozila predvsem žena.
[/quote]
če je pa ravno ONA tista, ki hoče pogodbo razdret
nikjer ni napisano, da jo mora razdret… njo skrbi glih to, ali se v primeru, da mož umre pred stricem, ona te obveznosti ZNEBI brez škode za ostalo dediščino
če je pa ravno ONA tista, ki hoče pogodbo razdret
nikjer ni napisano, da jo mora razdret… njo skrbi glih to, ali se v primeru, da mož umre pred stricem, ona te obveznosti ZNEBI brez škode za ostalo dediščino
[/quote]
seveda to imaš pa prav, njuna hiša nima veze s stricem in njegovim premoženjem. razen, če ni stric kakšne parcele podarjal in bo imela še z dokazovanjem svojega deleža problem.
