Pogodba o preužitku

Pred par leti je bila iz strani staršev sklenjena pogodba o preužitku na hčero(mojo po pol sestro) in njenega moža, jaz iz strani maminega moža nisem bil posvojen. Sedaj pa je mama umrla in vas sprašujem ali imam pravico nujnega deleža po mami.
Prosim za vaš odgovor.

Spoštovani!

Seveda imate pravico do zakonitega in nujnega deleža po vaši materi – predvidevamo, da sprašujete, ali lahko uveljavljate nujni delež od vaše polsestre, torej je vaša mati vse njeno premoženje po pogodbi o preužitku zapisala vaši polsestri. V vašem primeru bi morali izpodbijati pogodbo o preužitku, kar bi lahko naredili v primeru, če vaša sestra ni izpolnjevala obveznosti po pogodbi o preužitku, vendar je to skoraj nemogoče, saj je mož vaše pokojne mame, ki je tudi podpisnik pogodbe o preužitku in obenem oče vaše polsestre, še živ in je realno pričakovati, da bo zaščitil interes svoje hčere.

Lepo pozdravljeni!

Pozdravljeni!
Mene pa zanima naslednje…

Z mamo sva se zavezali z pogodbo o preužitku, da bova preskrbeli torej mojo babico ter maminega bratranca ki živita na skupnem naslovu saj zaradi starosti in bolezni nista sposobna sama poskrbeti zase. Z mamo sva torej takoj postali lastnici vsaka do polovice nepremičnin. Ves denar, vrednostni papirji ter premičnine pa preidejo v najino last po smrti. Babica ima samo ene hčer torej mamo in vnukinjo mene. Mamin bratranec nima ne žene, ne partnerice, niti potomcev, ima samo sestro. Ob podpisu pogodbe je bil lastnik nepremičnin mamin bratranec čeprav je to bila nekoč babičina lastnina (tudi onadva sta imela sklenjeno pogodbo o preužitku, vendar se ja ta razdrla, saj gospod ni bil sposoben poskrbeti za babico).
Zanima me torej ali ima njegova sestra kakršno koli pravico do dedovanja, nujnega deleža, glede na to da “ne more” izpodbijati neizpolnjevanja pogodbe?

Hvala za Vaš odgovor
Lp

Spoštovani!

Premoženje pokojne babice, na katerem ste pridobili lastninsko pravico na podlagi pogodbe o preužitku, ne predstavlja zapuščine po vaši babici, zato zakoniti dediči po vaši babici ne morejo uveljavljati pravic v zapuščinskem postopku na tem premoženju – lahko pa zakoniti dediči izpodbijajo pogodbo o preužitku v posebnem postopku in to kljub temu, da morda v tem postopku ne bi uspeli, saj ste svoje obveznosti v celoti izpolnili.

Lep pozdrav!

Spoštovani!

Cca. 20 let nazaj sta babica in sestra (brez moje vednosti – to sem čez nekako 6 mesecev izvedela dobesedno za šankom od osebe, ki ji ji zame ni bilo vseeno) podpisali darilno pogodbo, ki je vsebovala predmet preužitka. Moja mati edinka se je dedovanju v korist hčerke odpovedala. Predmet pogodbe sta bili parcela v izmeri cca. 500 m[sup]2[/sup] in hiša stara cca. 100 let na parceli, kjer ima babica še vedno prijavljeno tudi stalno bivališče. Dogovorjeno je bilo, da se stara hiša poruši in se zgradi nova hiša – nadomestna gradnja. V zameno bi imela babica v novo zgrajeni hiši svoje prostore, moja sestra pa bi morala zanjo do smrti tudi skrbeti. Čez čas sta babica in sestra prišli v spor, sestra je namreč na parceli želela zgraditi poslovni objekt. Babica jo je tožila zaradi neizpolnjevanja določila pogodbe in tožbo izgubila – razlogi so mi sicer čudni ampak neznani. Sestra in jaz nikoli nisva bili prijavljeni na istem naslovu kot babica, vmes pa sva se tudi obe odselili iz rodne hiše. Vsaka na svojem naslovu imava prijavljeno tudi stalno bivališče. Po 20 letih na parceli še vedno stoji stara hiša, sestra je pred časom iz parcele odstranila drevje in vinsko trto ter na obstoječo hišo naredila lesen montažni nadstrešek, ki služi za poslovne namene.

Ostarela in bolna babica zdaj živi pri moji materi, ki zanjo tudi skrbi. Naj omenim še to, da ima na naslovu moje matere ločeno gospodinjstvo prijavljeno še moj brat z družino.

Zanima me, če lahko po babičini smrti izpodbijam pogodbo zaradi neizpolnjevanja določil. Nekako nepošteno sem mi namreč zdi, da bi sestra po res lahki poti prišla do premoženja, jaz pa bi ostala brez deleža.

Razumljivo je, da s sestro zaradi nastalih okoliščin ne govoriva, moja mati pa o tej temi ne želi govoriti zato se za pomoč obračam na Vas.
Upam, da sem bila dovolj jasna.

Hvala za odgovor in lep pozdrav.

Spoštovani,

dokazovati boste morali, da je šlo za darilo (ker vaša sestra dejansko nikoli ni skrbela za staro mamo, kot bi po pogodbi morala), nato boste lahko zahtevali vrnitev darila v zapuščino.

S spoštovanjem!

Pozdravjeni. V družini smo trije otroci. Oče in mati sta se odločila, da s pogodbo o preužitku prepišeta premoženje na mene in prvo sestro vsakemu do 1/2. Drugi sestri nista hotela zapustiti ničesar, saj je že kot najstnica zapustila dom in se odselila, midva s sestro pa ostala doma in staršem pomagala dokončati hišo tako finančno kot z fizičnim delom. Nepremičnine so postale najina last takoj, ob zavezi, da bova za starša poskrbela do smrti. Zanima me, ali ima sestra, ki ni živela z nami, (nikoli nič pomagala staršem, kvečjemu le izkoriščala njuno dobroto ko je bila pokojnina, če me razumete), zahtevati nujni delež po smrti staršev, čeprav sva s prvo sestro že lastnika cca 8 let po prej omenjeni pogodbi o preužitku?

Hvala za ogovor in lep pozdrav.

Spoštovani,

nujnega deleža vaša sestra ne bo mogla zahtevati, ker zapuščinske mase ne bo.

S spoštovanjem!

Lep pozdrav

Pred tremi leti mi je umrl dedek. Z babico sta imela v lasti nepremičnine vsak do 1/2, določene parcele pa vsak v celoti. Imela sta 3 otroke; dedek enega še iz prejšnje zveze.
Babica mi je svoj del predala s preužitkarsko pogodbo. Dedkov del pa sem dobila po zapuščinski razpravi, ko smo se dogovorili, da dva sinova izplačam z določenim zneskom, hčerki(ena je moja mama) pa sta se dedovanju odpovedali v mojo korist; prav tako babica. Postala sem lastnica vsega premoženja, ki sta ga imela. Zdaj skrbim za njo(uredili smo ji novo sobo, ima dostop do vseh prostorov v hiši – v bistvu ima celo nadstropje za sebe, vozim jo k zdravniku in urejam vse v zvezi z njim, poskrbim za hrano…) Večina pokojnine ji ostane, ker mi pri nakupih zelo malo prispeva. Ostali denar pa porabi (sicer ne vem kdaj in zakaj, ker je vseskozi doma in redkokdaj kdo pride na obisk)
Zanima me ali lahko njeni otroci po njeni smrti še kaj zahtevajo (nujni delež ali razveljavitev preužitkarske pogodbe) in ali lahko kdo očita, da je denar, ki ga prejema dala nam?
Drugo vprašanje pa se nanaša na davek na nepremičnine. Babica mora zaradi preužika plačati davek na nepremičnine – tako je po zakonu, so mi pojasnili. Zdaj bi pa želela to nekako spremeniti. Ali se lahko preužitek izbriše?

Spoštovani,

v primeru preužitne pogodbe ob smrti vaše babice ne bo zapuščine, zato tudi nihče ne more zahtevati nujnega deleža.

To bi lahko zahtevali šele, če bi v pravdnem postopku dokazali, da je dejansko šlo za darilno pogodbo.

S spoštovanjem!

Spoštovani,
pred tremi leti sva z ženo podpisala pogodbo o preužitku z starejšo invalidno gospo katera je bila lastnica premoženja parcel v stoodstotni njeni lasti. Je pa bila poročena z enim gospodom. Ker je pač bila invalid sva z ženo skrbela za njo. Po dveh letih je umrla. V pogodbi je zapisano da po njeni smrti njene lastne parcele zapušča meni in moji ženi. Nato sva z ženo vpisana v zemljiško knjigo kot upnika, ali njen mož pa pravico do užitka. Smo pa spregledali da moramo skrbeti tudi za njega, kar ni sporno. Po njeni smrti se je pojavil možev nečak ki na vsak način hoče razdreti to pogodbo. Z ženo skrbiva za vse stroške bivanja kot nego in dovoz hrane iz socijalne, tudi plačujemo hrano ob vikendih in praznikih čeprav v pogodbi piše da finančno pomagamo po potrebi. Gospod ima penzijo in prihranke ampak se teh lasti njegov nečak. Sedaj me pa zanima ali je mogoče da nečak razdre pogodbo in vzame premoženje ki sva ga z ženo dobila in nam je davčna odmerila davek na darila katerega še nismo uspeli plačati. V naprej se zahvaljujem ob enem iščem odvetnika ki bi bil pripravljen svetovati in pravno pomagati v mojem primeru. Lep pozdrav

Spoštovani,

glede na dejanski stan, ki ste ga opisali, menimo, da so njegove možnosti za uspeh zelo majhne. Namreč: kot nečak ne spada med nujne dediče, zato mu nujni delež ne pripada niti, če dokaže, da je šlo za darilno pogodbo. Ravno tako so potekli roki za izpodbijanje: ta pravica preneha v vsakem primeru s pretekom treh let od dneva, ko je bila pogodba sklenjena.

S spoštovanjem!

Pozdravljeni.
S sestro in ocetom smo sklenili prevzitkarsko pogodbo.
Sestra, katera bi postala vecinski lastnik, ne spostuje pogodbe in ne prispeva. ne pomaga pri nicemer. Za oceta skrbim sama.
Zanima me ce lahko bilokako pogodbo izpodbijam ze zdaj, ali po smrti? Kaksne dokaze je potrebno prinesti. Ocetu pomagam tudi financno, ampak mu denar dam na roke. Je kaksna resitev?

Hvala za odgovor.

Spoštovani,
predlagamo, da z očetom zoper vašo sestro vložita tožbo na prenehanje pogodbe zaradi neizpolnjevanja le te.

S spoštovanjem!

Spoštovani!

Rada bi vam postavila vprašanje glede pogodbe o preužitku. Da bom bolj razumljiva bom napisala vse od začetka.
V družini so bili štirje otroci: brat1, sestra1, sestra2 in brat2.
Brat1 in žena (oba že pokojna) sta imela eno hčerko-nečakinja, ki je po prestani bolezni postala nezmožna skrbeti zase. Živeli so v domači hiši, ki ji je pripadalo tudi več gozdov in njiv.
Sestra1 je bila poročena, vendar brez otrok (je še živa).
Sestra2 ni bila poročena, vendar ima enega otroka (oba še živa).
Brat2 je bil poročen in imel dva otroka (brat2 je že pokojni, žena je pa še živa).
Po smrti staršev so nečakinjo dalo v dom za starejše, skrbništvo pa je prevzela sestra2. Za dom je bilo potrebno nekaj doplačila, vendar sta starša zapustila tudi večjo vsoto denarja iz katere se je vršilo doplačilo. Sestra2, ki živi 100 km stran, je nečakinjo občasno obiskovala v domu in si vsako pot “zaračunala”. Sedaj je nečakinja umrla in razpisana je zapuščinska razprava na katero sta vabljeni sestra1 in sestra2. Pred obravnavo pa smo se pozanimali kaj zajema zapuščina ter ugotovili, da je sestra2 z nečakinjo podpisala pogodbo o preužitku (ne vemo ali je bila napisana pri notarju) za vse njeno premoženje.
Sedaj pa nas zanima ali je možno, da je nečakinja lahko sama podpisala to pogodbo o preužitku, čeprav ni bila opravilno sposobna ter ali lahko to pogodbo sestra1 izpodbija.

Hvala za odgovor in lepo pozdravljeni

Spoštovani,

če je bila nečakinji poslovna sposobnost odvzeta takšna pogodba ne more biti veljavna. V vsakem primeru (torej tudi, če nečakinji poslovna sposobnost ni bila odvzveta, želeli pa bi dokazati, da ni bila sposobna skleniti pogodbe) je potrebna vložitev tožbe s katero boste to pogodbo izpodbijali. Kolikor niste vešči prava se odpravite k odvetniku po lastni izbiri.

S spoštovanjem!

Lep pozdrav
imam eno vprašanje. Vdružini smo trije otroci. Starša sta mi dala v darilo vso premoženje z preužitkom, ostalim sestram pa ničesar. Jaz jih moram preživet in negovat. Zanima pa me sledeče ? Ali sta sestri upravičeni po smrti staršev do nujnega deleža in koliko procentov ?
lep pozdrv marči

Spoštovani!

V vašem primeru gre za odplačen posel, s katerim ste se vi v zameno za prenos lastninske pravice na določenih nepremičninah zavezali skrbeti za svoje starše do konca njihovega življenja. S pogodbo o preužitku (ki mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa), lastninska pravica na stvareh, ki so predmet preužitka preide na vas že v času življenja vaših staršev, zaradi česar ni zapuščine in posledično sestre niso upravičene do nujnega dednega deleža.

S spoštovanjem!

Pozdravljeni

Pred kratkim mi je umrl oče. mama, ki še živi v isti hiši mi je povedala, da je oče hišo prepisal na vnukinjo in, da jaz od hiše ne dobim nič. Naj povem, da vnukinja živi v hiši skupaj z možem in otrokom. Vnukinja nikjer ne dela in nikoli ni plačevala najemnine za bivanje v hiši. oče in mati pa sta prejemala pokojnino. zanima me ali mi pripada nujni delež in v kakšnih okoliščinah me lahko pustijo brez vsega. Starša sta vseskozi skrbela sama zase edino v zadnjem letu ju je vnukinja ali njen partner kam odpeljala. S starši nisem imela 15 let stikov, ker me je oče psihično, fizično in spolno zlorabljal, sem prekinila stike, da bi obvarovala svojo hči, kot pa sem videla po pogrebu je mati bila s tem seznanjena. Dan pred pogrebom sem jo vprašala. če ve zakaj me 15 let ni bilo (naj povem, da tudi ona ni iskala stika z mano) domov, pa je pokimala in dejala vem. Verjetno ni prav ampak me žene tudi sovraštvo in maščevanje, da dobim vsaj nekaj v zameno za uničeno življenje. občutek imam, da so to pogodbo napisali zgolj zato, da se me izključi, kot dedinjo. Kakšna pogodba je bila sklenjena ne vem, lahko, da pogodbo o dosmrtnem preživljanju. O tem nimam podatka, ker še ni bilo zapuščinske razprave.

Ali je možno, da dam mamo v dom, hišo pa prodamo in se iz tega plačuje dom? Kakšne so te možnosti, kajti, če bo vnukinja šla v službo ne bo nikogar, ki bi pazil na mamo.

Hvala

Spoštovani!

Če sta vaš oče in njegova vnukinja sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju, potem je njegovo premoženje prešlo nanjo že v času njegovega življenja. Če mislite, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju v resnici darilna pogodba jo morate izpodbijati že v zapuščinskem postopku. V tem primeru sodišče tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno napoti na pravdo.
Glede ostalih stvari, ki niso zajete v pogodbi o dosmrtnem preživljanju pa imate pravico do dedovanja na podlagi zakona. V tem primeru dedujejo zapustnikovi otroci in zakonec po enakih delih. Če je bila glede preostalega premoženja sestavljena oporoka pa vam pripada nujni delež, ki predstavlja ½ tistega kar vam pripada po zakonu.
Med starši in otroci obstaja dolžnost preživljanja, kar pomeni, da ste dolžni skrbeti za svoje starše, razen, če starši iz neopravičenih razlogov niso izpolnjevali preživninskih obveznosti do vas. V primeru, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju sklenjena tudi med vašo materjo in njeno vnukinjo, potem je ta dolžnost na njej.

Glede ostalih vprašanj je potreben vpogled v dokumentacijo, da se razjasni dejansko stanje, saj je le tako možno podati pravilno oceno.

S spoštovanjem!

Pozdravljeni,

imam vprašanje glede pogodbe o preužitku.
Pred poroko z mojo sedaj bivšo ženo sva z očetom sklenila pogodbo o preužitku po kateri sem postal lastnik nepremičnine do 1/2, v kateri sva določila zneske za odplačilo, ter skrb do smrti itd..
Plačni del v € sem poravnal pred poroko, nato pa je 3 leta po poroki oče umrl. Za očeta nisva z ženo na noben način skrbela, saj je bil samozadosten. (kvečjemu smo kot družina imeli koristi od njega).
Hišo sta zgradila moja starša, midva z bivšo ženo pa sva jo samo delno prenovila.

Sedaj po ločitvi žena zahteva 1/4 nepremičnine? ali ima to pravico?

Ali se lahko pri delitvi skupnega premoženja upošteva samo vloženi del v nepremičnino?

Hvala za odgovor.

Spoštovani!

Skupno premoženje je tisto premoženje, ki sta ga zakonca pridobila z delom v času trajanja zakonske zveze.

Če je bila nepremičnina odplačana z vašim posebnim premoženjem pred nastankom zakonske zveze/zunajzakonske skupnosti, potem je to vaše posebno premoženje in vaša žena ni upravičena do ¼ nepremičnine, lahko pa zahteva povrnitev ½ vloženih sredstev. V kolikor pa sta bila z ženo že v času odplačila nepremičnine v zunajzakonski skupnosti in je bila nepremičnina odplačana z denarjem, ki je bil pridobljen z delom v času trajanja vajine skupnosti, potem ½ nepremičnine spada v skupno premoženje in je žena upravičena do ¼ nepremičnine.

S spoštovanjem!

Spoštovani!

S pogodbo o preužitku lastninska pravica na stvareh, ki so predmet preužitka preide na prevzemnika že v času življenja preužitkarja, zaradi česar ni zapuščine in dediči ne morejo uveljavljati pravice do nujnega dednega deleža.

S spoštovanjem!

Spoštovani!

S pogodbo o preužitku se ena stranka (preužitkar) zaveže, da bo na drugo stranko (prevzemnik) prenesla lastninsko pravico na svojih nepremičninah, druga stranka pa se v zameno zaveže tej osebi do smrti nuditi določene dajatve in storitve. V tem primeru preide premoženje preužitkarja na prevzemnika še v času življenja preužitkarja.

Pogodbe o preužitku za bodoče nepremičnine ne morete skleniti, saj je preužitkarjeva izpolnitev ravno v tem, da prenese vse ali del premoženja, ki mu pripada ob sklenitvi pogodbe, na prevzemnika.

Predlagamo vam, da zaenkrat napišete lastnoročno oporoko, ki mora biti podpisana, nato pa čimprej uredite vse potrebno za sklenitev želene pogodbe.

S spoštovanjem!

Spoštovani,

Zanima me nekaj stvari o preužitkarski pogodbi. In sicer pogodbo bi sklenila z babičinim stricem, gre se pa za nepremičnino in kmetijsko zemljišče. Ali je mogoče s to pogodbo vzeti posojilo? Na zemljišču bi namreč spremenila namembnost gospodarskega poslopja in si uredila hišo. Kako je potem z lastnino? Bi bila katera pogodba boljša izbira? Za strica bom tako in tako skrbela, sem pa trenutno še študentka in iščem najbolj ekonomično varianto.
Hvala za odgovor.

Lep pozdrav