Pogodba za določen čas po dveh letih

Lep pozdrav!

Če bi mi bili pripravljen razložiti pravilen postopek ukrepanja v naslednjem primeru, bi mi prišlo zelo prav.

Po dveh letih so mi v pogodbi za določen čas, ki se je neprekinjeno podaljševala za različna obdobja, spremenili naziv delovnega mesta, čeprav ves čas delam isto delo.
Kar niti ne bi bila težava, vendar pa so se zdaj odločili, da bodo vse delavce, ki imajo pogodbo za določen čas, namesto podaljšanja le-te, zaposlili preko agencije. Česar pa ne mislim sprejeti.
Vem, da bi se morala pogodba po dveh letih spremeniti v pogodbo za nedoločen čas, jaz pa že nekaj časa delam isto delo z drugačno pogodbo, ki jo spet podaljšujejo.

Kako naprej? Najprej inšpektorat za delo, potem sindikat, potem tožba? Ali kako drugače? H komu po nasvet?

Bi se recimo s tem dalo kaj storiti, glede na to, da delodajalec pogodb sicer ne bo odpovedal, ne bo pa jih podaljšal in te iste delavce poslal na agencijo;

59. člen zakona o delovnih razmerjih

2) Delodajalec za zagotavljanje dela ne sme napotiti delavcev na delo k delodajalcu (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) in uporabnik ne sme uporabljati dela napotenih delavcev:

– v primerih, ko je uporabnik v predhodnem obdobju 12 mesecev odpovedal pogodbe o zaposlitvi večjemu številu pri njem zaposlenih delavcev

Najlepša hvala za vsakršen nasvet.

Spoštovani,

Delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti, razen v primerih, ki jih določa zakon: nadomeščanje začasno odsotnega delavca, zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima delovno dovoljenje za določen čas, razen v primeru osebnega delovnega dovoljenja, poslovodno osebo ali prokurista, voljene in imenovane funkcionarje oziroma druge delavce, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah, projektno delo.

Za isto delo se šteje delo na delovnem mestu oziroma vrsti dela, ki se dejansko opravlja po določeni sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za določen čas, torej sam naziv delovnega mesta na pogodbi tu ni relevanten.

Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo ali če ostane delavec na delu tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Če se vam v tem času pogodba za določen čas izteče, z delodajalcem pa ne boste sklenili nove pogodbe, obenem pa boste ostali na delovnem mestu in delali naprej, se šteje, da ste sklenili pogodbo za nedoločen čas.

Delodajalec delavcem, ki pri njem delajo za določen čas in se jim pogodba izteče ni dolžan dajati posebne odpovedi. Odpoved mora dati le v primeru, če bi pogodbo o zaposlitvi za določen čas odpovedal pred datumom do katerega je sklenjena. Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas namreč preneha veljati brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, oziroma ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena. Glede na to, da gre za pogodbe za določen čas, menimo, da pogoj iz 59. člena ZDR-1 ni izpolnjen, če imajo ti delavci pogodbe za določen čas, ki se jim v tem času iztečejo. Presojati je potrebno tudi ali gre za večje število delavcev npr. najmanj 10 delavcev pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 20 in manj kot 100 delavcev, najmanj 10 odstotkov delavcev pri delodajalcu, ki zaposluje najmanj 100, vendar manj kot 300 delavcev, najmanj 30 delavcev pri delodajalcu, ki zaposluje 300 ali več delavcev, je dolžan izdelati program razreševanja presežnih delavcev.

Če delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, ima pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni.
Če delodajalec v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitev s strani delodajalca, zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.

S spoštovanjem!