Živjo!

Mene pa zanima kako ste prišle do tega da sta se pa s partnerjem odločila za poroko?Da ste začutile da je to to in da je on pravi?Se o tem veliko pogovarjata predno bosta dahnila svoj usodni “da”?Midva se veliko pogovarjava o tem in že komaj čakava čeprav je do takrat še 5 mesecev.Opazila sem vprašanje ki ga je zastavila ena izmed vas,če se ne bomo prej naveličale ko se pripravljamo že toliko časa prej na poroko..Naj povem tudi jaz sem tako mislila na začetku,ampak sedaj ni več tako..Vse mi je lažje,odločam se počasi,premišljeno,ker imava še dovolj časa.Se mi zdi da se zelo veliko pogovarjava o tem in da naju to še bolj združuje saj se oba tega zelo veseliva.Ker je temu tako že nekaj časa imam občutek kot da sva že poročena;)
No mal sem se razpisala..kako pa vi to doživljate,čutite,komaj čakate?Sploh mine dan da nebi pomislile kaj v zvezi s tem?Pri meni ne..Kaj še čakate povejte kako je pri vas!pa en lep vikend nekje na toplem vam želim;)
nika

pri nama je precej podobno, to je sedaj glavna tema
pogovorov. je pa res, da naju je malo strah, ker je
fantov oce vdovec in precej zoprn tip, ki je skregan
z veliko ljudmi, tudi z lastno hcreko in vnukice se
videti noce, tako da je veliko straha prisotnega, ce
se ne bo komu pod vplivom alkoholoa odpulilo.

cav

Tudi pri nama je bilo podobno…pogovor je nanesel…Ni mi pa žal da sva že začela urejati, čeprav je 24.4. še daleč. Sedaj lahko v miru vse urediva.

Pikapolonica2: Brez skrbi…to je vajin dan in nič vama ga ne sme pokvariti. Mogoče bi bila dobrodošla kakšna močnejša roka, ki bi pomagal pospremiti ven take ljudi, ki bi pod vplivom alkohola pozabili na vaju in bi se začeli neprimerno vesti (v mislih nimam nasilja, samo pomoč pri samokontroli.)

Srečno 2004

Lp, Popajka