Pogresam:
ja, poznam ta občutek….V tem trenutku , ko je “adrenalin” popustil, bi bila zelo težko v kakšni drušni–…..Še muzke nimam prklopljene….
a te nostalgija meče?????…..staraš se frend,staraš…prvi znaki so tu….a veš kaj polej sledi???…….prvo spomin, potem tiček…heheheheheh……..upaj da v tem vrstnem redu….je manj boleče…ghahahahhaha
ma daj…..kakšne dan potrpi…….boš videl, kako bejbo bom v najino kletko spravil…..vauuuuuuuuuuuuuu
ps….samo da se boš lepo obnašal….hihiihihihi
:)))))))))))))))) lepo od tebe. Res pa ni lepo od njih, da jih nič več ni. 🙁
Ma evo, vsaj za moja dva dečkota imam opravičilo.
Miki dela z osmimi v mičkeni pisarni in je pogosto na terenu. Doma pa tud nima časa, saj skrbi za gospodinjstvo, se uči za nek strokovni, pa še podiplomca je vpisal.
Razbo je, kot verjetno veš, zamenjal službo…. pa nima prenosnika. Je stalno v laufu, po nogah, po kolenih, po komolcih, hehe. S puško na rami. No ja, pa še napol Ljubljančan je ratal.