pokojninska reforma – prispevki s.p.
Prispevke ti pobere država, dopust in bolniško pa ti plača delodajalec, ki ima vkalkulirano, da moraš s svojim delom zaslužiti za vse to. Ne da iz svojega žepa, ne se bat. Poskrbi pa, da imaš delovno mesto, na katerem lahko delaš in služiš zase, za državo in zanj.[/quote]
In če je delodajalec država, v veliko primerih je, ti država da vse to, ti vse to krije.
Ko ti v enem podjetju ne zelijo podaljsati pogodbe (ponavadi to izves kak dan pred iztekom tekoce pogodbe), ti pa dajo na razpolago ALI odpres s.p. ALI pa ADIJO, s tem so te PRISILILI, da odpres svoj s.p., ker so ti na eni strani dali na razpolago s.p., na drugi strani pa financni propad.
Ker v normalnih okoliscinah, bi ti lahko imel na razpolago toliko casa, da bi se odlocil ali grem odpret s.p. ali si grem iskat drugo sluzbo (npr. s 3-mesecnim odpovednim rokom, kar pa pri delu po pogodbi lahko samo sanjas).
Predvsem na RTV-ju so na tak nacin “nategnili” celo cetico snemalcev, tehnikov, prevajalcev, novinarjev itd.
In ta nacin se pocasi seli tudi v privat sektor, ko podjetje da nekomu odpoved in ga potem zaposli kot zunanjega sodelavca (ki mora imeti svoj s.p.).
Prispevke ti pobere država, dopust in bolniško pa ti plača delodajalec, ki ima vkalkulirano, da moraš s svojim delom zaslužiti za vse to. Ne da iz svojega žepa, ne se bat. Poskrbi pa, da imaš delovno mesto, na katerem lahko delaš in služiš zase, za državo in zanj.[/quote]
In če je delodajalec država, v veliko primerih je, ti država da vse to, ti vse to krije.[/quote]
Tudi če je država delodajalec, višina tvojih prispevkov nima nobene veze s tvojim dopustom in bolniško.
Joooj, kako je folk nerazgledan! V osnovne šole bi morali uvesti obvezen predmet, pri katerem bi poučevali o državnem aparatu, podjetništvu, politiki, ekonomiji… Srečujem se celo z ljudmi, ki ne ločijo med računom in plačilnim nalogom! To osnovno znanje bi moral človek dobiti v osnovni šoli.
Tako je, če te starši niso naučili samostojnosti in odgovornosti. Bili so zlati starši, ker so ti vse dali, zdaj pa, ko se ne znaš obrniti in se zanašati na svoje delo, so drugi grdi, ker te v vse prisilijo. Ja božček, no. :([/quote]
Meni starsi niso nicesar dajali prevec, pa so vseeno bili in so se vedno zlati. In jaz sem od mojih starsev financno neodvisna ze od 18.leta, ko sem zacela delat preko studenta. Sama sem si fax placevala, sama kupila eno staro kripo, hodila delat, studirala, kasneje placevala studenta, med vikendi se malo delala, sama si kupovala obleke, cevlje, placevala pocitnice (sta me starsa lepo naucila biti varcna, ko se ni bilo krize, kar je bila najboljsa lekcija za danes) . Starsa sta kaj prispevala, ko res ni slo drugace (npr. 1x mi je oce posodil 700eur, da sem lahko odenkrat placala solnino in tako kar nekaj prisparala na solnini, ali pa ko sem sla v tujino (delo) so kaj prispevali zraven). Mene so moji starsi 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} naucili samostojnosti in odgovornosti in to zelo zgodaj.
Samo imam pa prijateljico (ki sem jo ze malo prej omenila), ki je delala na po pogodbi za dolocen cas in ji je sefica do konca pravila, da ji bodo pogodbo podaljsali (in morda celo zaposlili za stalno), nekaj dni pred iztekom pa ji je povedala, da ji ne bodo dali pogodbe, da pa ce ZELI odpre s.p. in dela kot zunanji sodelavec. In na tej tocki, je imela moznost A. v dveh dneh ostati brez sluzbe in prilivov ter B. odpreti s.p.
In samo tako mimogrede, njena placa odkar ima s.p. je nizja, tako da ni enako. Ker delodajalec se bo itak vedno tako znasel, da ga bo cim manj stalo.
Zakon še ni sprejet, najnižji prispevki za avgust so 291,48. Saj sem napisala, da BI BILI 344,11, ne da že so. Zadnja povprečna plača je 1.501,40, 60{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} je 900,84 in prispevki so 344,11. To je sedaj drugi razred, če bo zakon sprejet, pa bo ta razred najnižji.
Ima pa kot s.p. možnost delat še kaj drugega ali za koga drugega, kar prej, kot zaposlena, ni mogla brez soglasja delodajalca. Kot s.p. se lahko tudi pogaja za cene. Če je dobra pri delu in hoče kdo njene usluge, ima večjo pogajalno moč kot tisti, ki ji delo ponuja. Prej, kot zaposlena, ni mogla zaslužiti treh plač v enem mesecu, pa naj je bila še tako pridna. Zdaj to možnost ima, če se zna prav obrniti. Nihče je ne ovira, razen njena morebitna nesposobnost. Res, da smo trenutno v gospodarski krizui, ampak smo vsi, ne samo ona. Tudi, če bi bila še vedno zaposlena, bi bila v enaki krizi, tako da se na krizo ni kaj zgovarjat. Njeno podjetje se je tako odločilo, kot se je, najbrž zaradi krize – zaradi nadzora nad stroški in ekonomskih ukrepov. Tako naj ravna tudi ona v svoji dejavnosti – naj povečuje prihodke in zmanjšuje stroške, kolikor se da. Najbrž ne bo nikogar zaposlila, a ne? Zakaj bi torej kdo drug njo?
Ima pa kot s.p. možnost delat še kaj drugega ali za koga drugega, kar prej, kot zaposlena, ni mogla brez soglasja delodajalca. Kot s.p. se lahko tudi pogaja za cene. Če je dobra pri delu in hoče kdo njene usluge, ima večjo pogajalno moč kot tisti, ki ji delo ponuja. Prej, kot zaposlena, ni mogla zaslužiti treh plač v enem mesecu, pa naj je bila še tako pridna. Zdaj to možnost ima, če se zna prav obrniti. Nihče je ne ovira, razen njena morebitna nesposobnost. Res, da smo trenutno v gospodarski krizui, ampak smo vsi, ne samo ona. Tudi, če bi bila še vedno zaposlena, bi bila v enaki krizi, tako da se na krizo ni kaj zgovarjat. Njeno podjetje se je tako odločilo, kot se je, najbrž zaradi krize – zaradi nadzora nad stroški in ekonomskih ukrepov. Tako naj ravna tudi ona v svoji dejavnosti – naj povečuje prihodke in zmanjšuje stroške, kolikor se da. Najbrž ne bo nikogar zaposlila, a ne? Zakaj bi torej kdo drug njo?[/quote]
to je teorija, praksa je nekaj povsem drugega. Probaj, pa boš videla.
Se motiš. Pišem iz prakse. 🙂
Sem bila 16 let s.p. in se v tem času izoblikovala v tako dobro delavko, da so me povabili v delovno razmerje, in zdaj sem zaposlena, ker imajo od mene več tako, kot če bi bila s.p. in delala za več naročnikov. Meni pa tudi ustreza, da delam samo 8 ur na dan in dobim 1x na mesec plačo in se ne ukvarjam več s poslovodenjem.
Se motiš. Pišem iz prakse. 🙂
Sem bila 16 let s.p. in se v tem času izoblikovala v tako dobro delavko, da so me povabili v delovno razmerje, in zdaj sem zaposlena, ker imajo od mene več tako, kot če bi bila s.p. in delala za več naročnikov. Meni pa tudi ustreza, da delam samo 8 ur na dan in dobim 1x na mesec plačo in se ne ukvarjam več s poslovodenjem.[/quote]
Jaz bi vse to napisala dve leti nazaj, kar ti pišeš, v zadnjih dveh letih pa ne, ker je šlo vse tako navzdol. V mojem poslu kvaliteta nič več ne šteje, nobenih poganja za ceno več ni, ti povejo, da vedno lahko dobijo študenta, ki bo naredil za drobiž in to je to, jih ne zanima, kako slabo, ker jih prav briga za kvaliteto in nimajo nobena spoštovanja več do končnega uporabnika. Zato pa človek primer v knjigarni v roke knjigo, v kateri takoj vidi, da prevajalec ne pozna niti rodilnika niti svojilnega zaimka, knjiga pa očitno sploh ni lektorirana. Včasih tega ni bilo, danes je.
“to je teorija”, zgleda, da si spregledala tole:
Vem, in sem tudi omenila, da je trenutno kriza. Se strinjam s tabo, da kvaliteta danes ni več pomembna, in z vsem ostalim, kar si napisala. Pa vendar – uspeh je samo v prilagodljivosti, v sposobnosti se obrniti prav. S tem ne mislim, da moraš enkrat enemu lezti v rit, drugič drugemu, ampak da greš s tokom, ne pa proti njemu. Celo žaba je postala zelena zato, da se je lažje skrila pred njenimi plenilci in preživela. Tista, ki je javkala: “Joooj, pojedli me bojo,” so jo res pojedli, predno je imela potomce z njenimi geni, ki očitno niso bili sposobni preživeti. Gre za boj za obstanek tudi med ljudmi, v gospodarstvu…, povsod.
Če hočem delati dobro, si moram za delo vzeti čas. In ne morem biti konkurenčna enemu, ki mu je vseeno, naredi nekaj na hitro, samo, da je. Tarife znižujejo, kar pomeni, da delam skoraj za pol manjšo vsoto. Kar pomeni, da moram narediti enkrat hitreje. Enkrat hitreje je pa tudi enkrat slabše. Priznam, nisem navajena iz rok dajati zmazkov, ampak kmalu jih bom morala, če bom hotela preživeti.
Pa še to, ne gre za siljenje ljudi z s.p.. Tudi mi smo en del nadomestili z s.p.. Pa ne zaradi znižvanja stroškov, ampak sprva zato, ker nismo mogli dobiti delavca s katerim bi bili zadovoljni. Pa nismo zahtevali nič posebnega, le resnost in da opravi svoje delo tako, kot je treba. Smo imeli smolo. Za premostitev težav smo vzeli s.p., kar se je na koncu izkazalo za zelo učinkovito, zato delavca za to mesto sploh ne iščemo več.
Stroški so manjši, ker nimamo ravno minimalcev, delo je v redu opravljeno in ni težav z odpuščanjem, plačanimi bolniškami, dopustom, porodniško, nego, regresom, malico, prevozom na delo, raznimi izpiti, pregledi, tudi papirologijo itd..
Morda bomo spet zaposlovali, ko bo slabega delavca lažje odpustiti. Kot kaže, tudi ta nova zakonodaja ne bo prinesla večje prožnosti na trgu dela, zato bodo s.p. za nas še vedno aktualni. Sedaj verjetno še bolj.
Res ne razumem delavcev, da še vedno podpirajo razne Semuliče, Štruklje, saj jim delajo ogromno škodo. Varujejo le tiste, sedaj še trdno zasidrane posameznike s službami za nedoločen čas, ostale pa potiskajo dobesedno v drek. Ampak tudi ti, sedaj trdno zasidrani si bodo morda že kmalu želeli bolj prožnega zaposlovanja, sploh , ko bodo začeli odpuščati tudi v javnem sektorju.
545 in jjjiii9
me zanima s katerega planeta sta vidva?!!?
Vprašanje ” zakaj bi jima kril bolniško, če s.p-jem tega ni treba?”, kaže na to, da sploh ne vesta o čem se pogovarjata. Takšno mlatenje prazne slame žal vsebolj postaja stalnica, ki se jo sliši vsepovsod, kadar je namen hujskati javnost proti “komurkoli že”.
Dejstvo je, da imajo zaposleni pri s.p.-jih povsem enake pravice (in obveznosti), kot v d.o.o., državna uprava ipd. .
Razlika je le pri nosilcu dejavnosti, tako imenovanem samozaposlenemu. Ta razlika ni nikakeršen privilegij, temveč je veliko breme za samozaposlenega. V kolikor samozaposleni zboli za krajši čas (teden dni), v tem času ne dobi od zavoda za zdravstveno zavarovanje nikakšne bolniške (pa prav tako plačuje prispevke, kot jih zaposlenim plačujejo drugi). Svojo pravico do plačila bolniške lahko koristi le po neprekinjenih 30 dneh bolniške (resnejša bolezen). Tu so šteti delovni dnevi, kar znese torej cca 1 mesec in pol. Ker se bolniška plačuje za nazaj, pomeni, da samozaposleni, ki je zbolel npr. 1.januarja, dobi prvo bolniško šele 30 marca in ta pokriva čas od 15.do 30. februarja.
Zadeva je torej takšna. Samozaposleni ki resno zboli (poškodba, hujša bolezen ipd) mora preživeti polne 3 mesece z nič denarja. 30. aprila pa dobi (njegova pravica, ker plačuje prispevke) bolniško za 15 dni, kar pri povprečni plači znese 500 Eur neto za 3 mesece.
Dvomim, da 545 in ijjjj9 sploh imata kakršnokoli podjetje? Če res – se nam pa sploh slabo piše.
In kaj misliš ti pametnjakovič, da sem ti hotela povedati? Očitno nimaš dometa dalj od s.p.-ja, če sploh. Pri d.o.o. je popolnoma enako, prvih 30 dni bolniške krije delodajalec=lastnik. Torej, če en s.p. pravi, da ne bo plačeval prispevkov za bolniško, jih tudi d.o.o. ni treba!
Kaj je drugače kot pri s.p.? Tudi d.o.o. MORA ZASLUŽITI, DA PLAČA BOLNIŠKO ZA SVOJEGA ZAPOSLENEGA, DRŽAVA PRVIH 30 DNI NE KRIJE NIČ.