Poletni dan..
Ne, Janiiiiiiiiiiiiii, boril smo se za jajca na oko
in za kozarc kuhanga vina, pa še za en micen
štampeljček žganice zravno …………….. za to
smo se boril, samo za to …………
Ej, Jani, a niso klobase notri, če greš do
kolen notri v zaseko?
Uno o jajcih …… eh, to so tudi ene sorte spomini in nostalgija in borba tudi.
Se spominjaš časov, ka nas je zjutraj, ma ne nas, mene in to v času, ko sem bila na shujševalni dieti preljubi Saško že zjutraj zrajcal z “vidnim, občutenim, slišnim, vonjavim” na domačem maslu pečenem jajcu na oko …. s hrustljavo zapečeno skorjico, bemtiš, pa tisto lepo rumeno sončno pikona sredi, pa vonj po maslu, ej, bogami, ko so se mi tukaj na tej strani ob njegovem opisovanju “te njegove jutranje” požrtije cedile sline, da že govoriti več nisem mogla, tako polna usta “niča” sem imela. Kristus, a se ti samo spomniš tistega štrenastega pisanja o teh pečenih jajcih po tem, ko sem “zarjula” na ves glas, naj neha, ker sem lačna, ker sem na dieti, ker ……. kaj šele se je po tem začelo, kako je ta vrag vragasti posojnski začel “risati in jesti” pečeno jajce ……… o bog, nikoli ne bom tega pozabila, nikoli……